Zavestna vzgoja

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
V zadnjem gostovanju, ko sem govorila o poti zavestnega starševstva ter temeljih zavestne vzgoje sem nakazala, da so otroci naše zrcalo. Zrcalijo nam nazaj tista področja, v katerih nismo najboljši, kjer se zatikamo, kjer nas omejujejo naša omejitvena prepričanja, rane iz otroštva, naš ego in napačni generacijski vzorci, po katerih smo bili vzgojeni.
Prav zaradi tega se nemalokrat zgodi, da na lastne otroke nezavedno pritiskamo tam, kjer jih najbolj rani. Tako kot so na nas nezavedno pritiskali naši starši. Večina nas je odraščala pod okriljem staršev ali skrbnikov, ki se niso kaj dosti spraševali o vzgoji, kaj šele o vplivu svojih dejanj, ki so prihajala iz nezavednega dela njihove zavesti.
Zaradi tega nismo bili povsem videni in slišani, kakor tudi ne podprti na vseh področjih naše osebnosti. Hodili smo bolj ali manj po poti, ki so nam jo utirali naši starši glede na njihove vizije, želje, strahove, neizpolnjena hrepenenja, družbena pravila.
Prav zato ne poznamo najbolje našega pravega avtentičnega jaza, naših omejitvenih prepričanj, ki nas ovirajo pri tem, da bi bili to, kar želimo biti, kar je naše bistvo, življenjsko poslanstvo. Hkrati nas ni nihče naučil ali nam pokazal, kako premagovati te ovire, živeti svoj avtentični jaz, kako pravilno komunicirati, kako razumeti čustva, kako biti empatičen do sebe in drugih, kako se povezati s svojo življenjsko energijo, kako doseči svoj notranji mir. Če bi vse to znali, bi bilo starševstvo veliko lažje.
In ko postanemo starši, se marsikdaj zgodi, da bodisi ponovimo zgodbo naših staršev in nezavedno zadajamo našim otrokom iste rane kot so jih zadali nam naši starši, ne da bi se tega zavedali. Ali pa gremo v drugo skrajnost in v trudu, da bi dali otrokom vse tisto, kar sami v otroštvu nismo dobili, otroka prav tako na nek način spregledamo ter ga z nenehnim nadzorom, pretirano pozornostjo, darili, ali pretirano ljubeznijo prav tako zasičimo ter zatremo.
Zato verjamem, da je odločitev za zavestno starševstvo, odkrivanje ran iz otroštva, upor našemu egu ter premagovanje omejitvenih prepričanj, ki nas v življenju ovirajo, ključ, da postanemo boljša verzija sebe. V dobrobit svojih otrok. Zavestno starševstvo je ključ do prekinitve generacijskih vzorcev vzgoje, ki so zastareli in preko katerih se iz roda v rod prenašajo travme.
Cilj zavestnega starševstva je torej iskanje naše prave avtentičnosti, pristnosti, miroljubnosti, s katero smo bili vsi rojeni, kakor tudi sprejetje vseh ljudi, tudi naših otrok, takšnih kot so, avtentična bitja, ki želijo postati to, kar je njihovo poslanstvo na tem svetu.
Otrok rabi namreč samo to. Starša, ki bo prisoten, čustveno uravnovešen, bo vedno na voljo, ga bo sprejel takega kot je. Starša, ki bo razumel njegove potrebe, ter bo na nek način »samo« njegov varni vodnik skozi življenje, ne pa nek oblikovalec njegovega življenja.
Kako doseči vse to?
Delo se začne v nas samih. V spoznavanju napak. V razumevanju zakaj nam življenje ravno te izzive meče pod kolena. V razbijanju naših omejitvenih prepričanj. V celjenju naših ran iz otroštva. V soočanju z našim egom ter z našim notranjim otrokom, ki ga nosimo vsi v sebi. Predvsem pa v sprejetju zavedanja, da otroci niso naša last, da jih nismo mi izbrali ali ustvarili, ampak da so oni zavestno izbrali nas, mi pa njih, z namenom, da skupaj predelamo tista področja, kjer se moramo še razviti.
Ko doumemo in sprejmemo, da niso naša lastnina, ampak da smo samo njihovi »posredniki«, takrat se marsikaj v nas sprosti, saj se zavemo, da jih ne rabimo nadzirati ali zaščiti pred vsem v takšni meri kot želimo, ampak da rabijo samo naše vodstvo, prisotnost ter ljubeč dom.
Kdo med vami čuti in verjame, da otroci niso naša last, čeprav so prek nas ugledali ta svet?
- Zakaj je zavestna vzgoja tako zelo pomembna? - 12. 12. 2019
- Zavestna vzgoja - 12. 12. 2019
- Otroci z močno voljo - 15. 9. 2019