Želite spremeniti svoje otroke?

Želite spremeniti svoje otroke?

Ko si preprosto dovolite občutiti vašo vznemirjenost v vsej svoji razsežnosti, brez potrebe, da bi vzkipeli, se soočate z nepredelanimi čustvi in nedokončanimi zadevami v vašem življenju. Preplavila vas bo ljubezen.

Preden se sploh dobro zavedam, se že zapletem v borbo z otroci, ki ne pripelje nikamor. Ko pa mi uspe ohraniti mirnost, dosti bolje obvladujem situacijo in celoten razplet. Žalosti me, da nisem ravno dober vzor svojim otrokom kar se tiče obvladovanja čustvenih izbruhov in ko jih vidim, da reagirajo na frustracije podobno, kot vidijo mene…z loputanjem vrat, metanjem stvari…

Se vam zdi znano? Obvladovanje lastnih občutkov je temelj zmožnosti dobrega starševstva. Pravzaprav je temelj odnosov, ki jih imate do samega sebe in do drugih, od prenajedanja, prepiranja s partnerjem, do zavlačevanja s stvarmi, ki jih je treba narediti a vam ne dišijo. Zelo preprosto se je prepustiti trenutnim čustvom in izbruhniti, čeprav vam je praviloma pozneje žal.

Velikokrat slišite, da je starševska ljubezen brezpogojna. Toda vsi veste, da pridejo trenutki, ko je težko občutiti ljubezen. Na vas je, da ugotovite in se naučite, kako se obdati z razumevajočimi in ljubečimi občutki, ko je to najtežje.

Ugotoviti, kako nadzorovati in uravnavati lastna čustva in s tem postati dober vzgled svojim otrokom, je velik izziv. Vendar ta izziv ne pomaga samo vašim otrokom ampak tudi vam samim, da rastete in se razvijate v boljše in srečnejše posameznike. To je ena izmed najtežjih stvari, ki se jih boste v življenju lotili. In ena izmed najbolj zadovoljujočih.

Ko si dopustite občutiti vaša čustva, le-ta začnejo izgubljati težo. Globoko zadihajte in bodite sočutni do sebe. Soočite se z nedokončanimi zadevami, strahom, bolečino ali žalostjo. Dopustite, da vas preplavi ljubezen.

Kaj pa jeza? Jeza je le obrambna reakcija na strah, bolečino in žalost. Ko si dovolite občutiti vsa ta ranljiva čustva, ki se skrivajo za jezo, bodo le-ta izginila in z njimi tudi jeza.

Gre za proces, ki spreminja strah, bolečino in žalost v ljubezen. Srca se odprejo in začutili boste, kako rastete kot ljudje in kot starši.

Kaj pa, ko se otroci grdo vedejo, ko ne ubogajo? Ali njihovo vedenje preposto prezrete in greste meditirat? Seveda ne! Otroci potrebujejo starševski vzgled. Toda če želite vzgajati, ko ste vznemirjeni in na robu izbruha, vam otroci ne bodo sledili.

Tudi spreminjati ne morete drugih, spreminajte lahko le sebe in spemenil se bo odnos drugih ljudi do vas. Medtem ko spreminjate sebe, se spreminja tudi vaš otrok. Ko delate na sebi in regulirate svoja čustva, postajate učinkovitejši tudi v odnosu do otrok.

Opazili boste, da je vaš prag tolerance višji in da lažje ohranjate mirnost v situacijah, ki so vas prej vrgle iz tira. Tudi otrokom dopustite, da občutijo jezo, žalost, bolečino hkrati pa ne odstopajte od zahtev spoštljivega vedenja. Mogoče boste ugotovili, da oblačila, ki ležijo na tleh, niso tako pomembna, kot odnos, ki ga imajo sorojenci med sabo. Ali pa boste spoznali pozitivno stran močne volje in trme, ki jo kaže vaš otrok ter našli način, kako vzpostaviti boljši odnos. Toda nič od tega se ne bo zgodilo, če ne boste najprej delali na sebi.

Kaj pa, če vaš otrok ponavlja vzorec, ki je neproduktiven in zares potrebuje spremembo? Tudi tukaj je ključ do uspeha vaša zmožnost, da sami prevzamete odgovornost do lastnih dejanj in občutkov. Zakaj? Zato:

  1. Otroci se naučijo nadzorovati svoja čustva s tem, ko se vzgledujejo po starših. Seveda ne bodo zmeraj naredili, kar jim naročite. Toda na koncu bodo zmeraj naredili to, kar naredijo starši. Če starši jezno izbruhnejo, ko naletijo na oviro, bodo tako reagirali tudi otroci. Če pa starši v stresni situaciji uspejo ostati mirni, se bodo tega naučili tudi otroci.
  2. Čustvena varnost, ki jo starši ustvarijo za otroke je ravno to, kar otrokom omogoča, da rastejo in se razvijajo. Podobno kot odrasli tudi otroci želijo občutiti srečo in povezanost, toda včasih jih pri tem ovirata strah ali jeza. Vaša umirjenost in stabilnost jim kažeta pot do ljubeče povezanosti. Ko se počutijo dobro tako tudi delujejo.
  3. Ko otrokom omogočite varno okolje, kjer lahko izrazijo svoja močna čustva, se naučijo, da jih v polnosti občutijo, predelajo in se z njimi sprijaznijo. Ni potrebe, da bi se ustrašili močnih čustev, saj so le-ta del človečnosti vsakega posameznika.
  4. Ko se otroci počutijo razumljene in starše spoštujejo, so jih pripravljeni tudi poslušati in ubogati. Otroci se naučijo, da zmeraj pač ne morejo dobiti, kar si želijo. Lahko pa dobijo celo nekaj boljšega: starša, ki jih razume, tudi če kdaj česa ne dovoli.
  5. Otroci so pravi radarji za počutja in napetosti staršev. Če imajo starši kakšne nerazrešene travme iz preteklosti, se bodo le-te zagotovo izrazile v vedenju otrok. Ko starši začnejo delati na svojih težavah, se spremeni tudi vedenje otrok. Na boljše, seveda.
  6. Ko starši spremenijo svoj odziv, se spremeni tudi odziv otroka. Kako se bo težavna situacija med staršem in otrokom razpletla, je zmeraj odvisno od starševega odziva. Ko se starš odzove impulzivno, se napetost samo še stopnjuje. Ko pa se starš odzove mirno in premišljeno, upoštevajoč otrokova čustva, se situacija polagoma umiri.

Torej tudi če so vaši otroci zapadli v nek vzorec neproduktivnega vedenja, zmeraj obstaja rešitev. Začne pa se pri vas in vzgledu, ki ga dajete svojim otrokom.

Učenje kontroliranja čustev je vseživljenjski proces. Začnite tako, da zaznate svoja čustva in občutke. Ko postanete razdražljivi ali razburjeni, se najprej umirite in šele potem reagirajte. Globoko vdihnite in bodite sočutni do sebe. Se vam zdi težko? Pa še kako prav imate. Toda vsakič, ko vam uspe, reprogramirate svoje možgane in krepite zmožnost, da tudi v prihodnjih stresnih situacijah ohranite mirnost. Spremembe boste opazili tudi pri vaših otrocih.

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor