Alergija na mraz

Alergija na mraz

Pri alergiji na mraz pride do reakcije na koži v nekaj minutah po izpostavljenosti mrazu. Koža postane srbeča in izrazito rdeča. Simptomi so različni in lahko variirajo od milejših do zelo izrazitih. Pri ljudeh, ki se spopadajo s tem stanjem, se težave lahko pojavijo tudi pri plavanju v hladnejši vodi. Pride lahko do občutnega znižanja krvnega tlaka, omedlevice ali celo šoka.

Najpogosteje se pojavlja pri mlajših odraslih. Če simptome opazite pri sebi, se je potrebno posvetovati z zdravnikom. Zdravljenje vključuje preventivne ukrepe, kot je jemanje antihistaminikov ter izogibanje hladnemu zraku in vodi.

Simptomi alergije na mraz

Simptomi alergije na mraz so naslednji:

  • začasna pordelost kože izpostavljene mrazu
  • ko se koža ogreva, se pordelost še potencira
  • otekanje rok ob stiku z mrzlim zrakom ali predmetom
  • otekanje ustnic ob stiku z zelo mrzlo hrano ali pijačo

Težje reakcije so:

  • nenadna preobčutljivostna reakcija celotnega telesa, ki vodi v anafilaktični šok in ki jo spremljajo vrtoglavica, razbijanje srca, otekanje udov ali trupa
  • otekanje jezika in grla, kar onemogoča normalno dihanje

Simptomi se pojavijo kmalu po izpostavljenosti mrazu ali mrzli vodi. Vlažno in vetrovno vreme simptome še poslabša. Pordelost kože pogosto ne izzveni še nekaj časa po tem, ko pridete na toplo. V nekaterih primerih lahko traja tudi do 24 ur, da simptomi izzvenijo.

Pri plavanju v hladni vodi, kjer je mrazu izpostavljeno celotno telo, so simptomi še posebno izraziti in lahko vodijo celo v nezavest ali utopitev.

Kdaj obiskati zdravnika

Če ob izpostavljenosti mrazu doživljate zgoraj omenjene simptome, je treba obiskati zdravnika,  tudi če gre za lažje oblike. Zdravnik bo po temeljitem pregledu izločil morebitna druga bolezenska stanja.

Ob nastopu anafilaktičnega šoka in otežkočenem dihanju je treba poiskati nujno medicinsko pomoč.

Vzroki alergije na mraz

Kaj povzroča alergijo na mraz ni natančno določeno. Nekateri ljudje imajo zelo občutljive kožne celice, kar je lahko posledica dednosti, viroznega obolenja ali katerega drugega bolezenskega stanja. Sprožilec – v tem primeru mraz – vpliva na bele krvničke, da v obtok spustijo snovi, ki povzročijo simptome, kot so srbečica, izpuščaji in druge kožne spremembe, značilne za alergijsko reakcijo.

Dejavniki tveganja

Alergija na mraz je bolj pogosta pri:

  • mlajših odraslih. Tukaj gre za pojav najpogostejše oblike alergije t.i. primarne alergije na mraz
  • ljudeh, ki bolehajo za kakšno drugo boleznijo. Ta oblika je manj pogosta, t.i. sekundarna alergija na mraz. Pojavi se lahko pri različni bolezenskih stanjih, kot npr. hepatitis ali rak.
  • posameznikih, ki imajo dedno nagnjenje za to obliko alergije. Dokaj redka oblika povzroča bolečine na izpostavljenih predelih kože in gripi podobne simptome.

Zapleti

Najhujši zaplet alergije na mraz je močna reakcija, ki se pojavi po izpostavljanju večjih površin kože mrazu, kot npr. pri plavanju v mrzli vodi.

Preventiva

Ker je preventiva zmeraj boljša od kurative, se je pametno držati nekaterih priporočil:

  • pred izpostavljanjem mrazu vzemite antihistaminike, ki se dobijo tudi brez recepta
  • jemljite predpisana zdravila
  • zaščitite kožo pred mrazom ali nenadno spremembo temperature. Če nameravate zaplavati, najprej z roko preverite temperaturo vode in opazujte morebitne spremembe na koži
  • izogibajte se ledeno hladni hrani in pijačam, da se izognete otekanju grla
  • če vam je zdravnik predpisal avtoinjektor (svinčniku podobna priprava za vbrizgavanje adrenalina v mišico), ga imejte vedno pri sebi
  • če imate predviden operativni poseg, seznanite svojega zdravnika, da imate alergijo na mraz. Kirurška ekipa se tako lahko pripravi na morebitni pojav simptomov v hladni operacijski sobi

Diagnoza

Če ste resnično alergični na mraz, lahko to preverite s preprostim preizkusom. Na kožo za pet minut položite ledeno kocko. Če se v roku parih minut po odstranitvi kocke pojavita pordelost kože in srbečica, je to to.

V nekaterih primerih je alergija na mraz lahko stranski pojav kakšnih drugih bolezenskih stanj, ki oslabijo imunski sistem, kot npr. infekcija ali rak. Če zdravnik sumi na kaj takega, vas bo poslal na dodatne preiskave.

Kaj lahko naredite sami

Ob lažjih simptomih si lahko pomagate sami:

  • ne dražite obolelih področij kože
  • izogibajte se situacijam, ki sprožijo simptome (npr. sprehod ob močnem vetru, plavanje v hladni vodi)
  • prilagodite intenzivnost telesne vadbe, saj se ob zelo intenzivni vadbi lahko v telo sprosti več snovi, ki dražijo kožo
  • za omilitev srbečice vzemite antihistaminike, ki jih dobite tudi brez recepta

 

Ocena:
[Skupaj: 5 povprečno: 4.6]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor