Alergije – kaj moramo starši vedeti

Alergije - kaj moramo starši vedeti

Otroci zaradi slabšega imunskega sistema pogosto trpijo za alergijskimi reakcijami. Ker lahko nekatere od teh reakcij celo ogrozijo otrokovo življenje, ga mora pregledati pediater. Pogledali bomo nekaj najpogostejših oblik alergij, h katerim so nagnjeni otroci.

V zadnjem času se je število otrok z različnimi alergijami alarmantno povečalo. Številni dejavniki, kot so prah, cvetni prah in žužki, imajo vedno večji vpliv na občutljivi ekosistem otrokovega telesa.

Kaj je alergija?

Človeško telo se proti tujkom bori s pomočjo imunskega sistema. Kadar tujek vstopi v telo, ne glede, kako (skozi oči, nos ali usta), se imunski sistem nemudoma odzove tako, da začne sproščati protitelesa oziroma t.i. celice ubijalke. Te napadejo in nevtralizirajo grožnjo. Pri nekaterih posameznikih pa imunski sistem postane preobčutljiv in smatra za nevarne celo nekatere povsem nenevarne substance. Tem substancam pa rečemo alergeni. Ko imunski sistem  zazna alergen v telesu, sproži imunsko reakcijo, ki je lahko blaga ali celo ogroža življenje.

Katere so najpogostejše oblike alergij?

Najpogosteje diagnosticirane oblike alergij pri otrocih so:

  • Otroška astma postaja ena bolj razširjenih alergij, vzrok za to pa še ni znan. Otroška astma je alergija respiratornega sistema in povzroča vnetje ali ožanje dihalnih poti, kar vodi k oteženemu dihanju. Zdravila za popolno odpravljanje astme ne poznamo. Starši moramo biti pozorni na astmatične simptome pri otrocih, starejših od enega leta. En najpogostejših znakov razvoja astme pri otroku je pojav kašlja tik pred spanjem ali takoj, ko se otrok zbudi. Drugi simptomi so piskanje, ki ga spremlja žvižgajoč zvok ob dihanju, tiščanje v prsnem košu in splošno težko dihanje.
  • Rinitis/seneni nahod: Ravno nasprotno od tega, kar predpostavlja njegovo ime, rinitis nima prav velike povezave s senom. Rinitis je prav tako zelo pogosto zaznana alergija, gre za alergijo, ki ni sezonska in se razvije ob prisotnosti delcev, kot so prah, cvetni prah, mrtve živalske celice in podobnih delcev v zraku. Alergija se pokaže v obliki kihanja, žgečkanja v grlu, pordelosti in srbenja oči. Alergijski rinitis se lahko razvije tudi kot sekundarni simptom alergij na hrano.
  • Atopični dermatitis: gre za alergijsko reakcijo kože in se pokaže kot območja rdeče in vnete kože na specifičnih delih telesa. Beseda »atopični« označuje stanje, ki ga povzroča posameznikova preobčutljivost na enega ali več alergenov. Otroci in dojenčki pred prvim letom starosti so tisti, pri katerih se najpogosteje razvije atopični ekcem, vseeno pa se kdaj pokaže tudi pri starejših otrocih. Ponavadi opazimo rdeče, srbeče in vnete izpuščaje na koži po licih, zatilju in čelu. Vneta območja lahko izgledajo kot male rdeče bulice, ki so ponavadi kar srbeče in suhe. Pri starejših se lahko vse skupaj pokaže tudi na okončinah, predvsem na pregibih (notranjost komolcev in zadnja stran kolen). Atopični ekcem lahko nastane iz različnih vzrokov:  npr. sprememba podnebja, izpostavljenost dejavnikom kot so prah, cvetni prah, stenice, pršice ali celo onesnaženost.
  • Prehranske alergije: pred desetletjem je ta oblika alergije ponavadi naletela na gluha ušesa, sedaj pa je vedno bolj prisotna med otroci. Prehranska alergija se razvije, ko določeno hrano ali sestavino v hrani imunski sistem prepozna kot alergen in sproži alergijsko reakcijo. Zadnje čase opažamo veliko število otrok z alergijo na oreščke, mleko, školjke, jajca, piščančje meso, jajčevce, limono, čičeriko in podobno. Prehranske alergije lahko sprožijo različne vrste in stopnje reakcij pri otrocih.

Različni tipi simptomov, ki se pojavijo ob alergijski reakciji

  • Rdeče, srbeče bulice (ali izpuščaji) na koži obraza ali okončin. Nekaterim otrokom se razvije tudi oralni alergijski sindrom, ki povzroči otekanje in rdečico ustnic in okuševalnih brbončic ob stiku z alergenom, najpogosteje v obliki hrane.
  • Bolečine v trebuhu, driska, slabost in bruhanje.
  • Razdraženost v grlu, vnetje požiralnika, težave pri dihanju ali piskanje.
  • Omotica in izguba zavesti.
  • Anafilaktični šok, kar je zelo resna reakcija, ki jo povzroča kombinacija dveh ali več zgoraj navedenih simptomov. Anafilaksija je lahko življenjsko nevarna.

Alergijska reakcija ponavadi traja od 15 do 30 minut. Starši bi morali otroka, ki kaže znake alergije, nemudoma odpeljati k pediatru ali specialistu alergologu.

Otrok, pri katerem sumijo alergijske reakcije, je ponavadi napoten na kožno testiranje, s katerim se identificira alergen. Test izgleda tako, da se manjša količina alergena sprosti na kožo in se opazuje reakcijo nekaj minut kasneje.

Primerov, ko se alergije dejansko dokumentira, je izredno malo. K temu pripomore dejstvo, da je večina simptomov blagih in kratkotrajnih. Otroci, katerim diagnosticirajo alergijo, pa lahko dobijo recept za protivnetna zdravila. V resnejših primerih otroku redno dajemo antihistamine ali steroidno bazirana imunosupresivna zdravila. Otroci ponavadi alergije prerastejo nekje do petega ali sedmega leta starosti. Seveda pa je priporočljivo, da se alergijo testira, preden otrok pride v stik s sumljivim alergenom.

Če alergij pri otrocih ne zdravimo, lahko le te privedejo do življenjsko nevarnih posledic. Dejstvo pa je, da dobro razumevanje tipov alergij in njihovih simptomov lahko ogromno pripomore k prepoznavanju in nadzorovanju situacije ter navsezadnje k zdravju naših otrok.

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor