Kaj je trigger oziroma sprožilec, zaradi katerega pretirano reagiramo?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Kaj je trigger oziroma sprožilec, zaradi katerega pretirano reagiramo?

Piše mag. Ana Bešter Bertoncelj, psihoterapevtka in Imago terapevtka

Sprožilec (ang. trigger) je kakršno koli vedenje, čustvo, občutki, misel otroka ali odraslega, na katerega reagiraš s pretirano reakcijo, ki je prav tako lahko vedenje, čustvo, občutek ali misel. Takrat reagiraš z enim od 4 stresnih odzivov, ki omogočajo preživetje, to je boj (ang. fight), beg (ang. flight), podreditev (ang. submit) ali zmrznitev (ang. freez).

Zaradi česa reagiraš

Kadar pretirano reagiramo na določen dražljaj, ki je lahko situacija, čustvo, izkušnja, občutek, vedenje, misel otroka, … v sebi zbujamo in osvetljujemo nepredelane, neintegrirane, nepovezane občutke in čustva iz preteklosti. Če ste kot otroci, kadar ste kazali jezo, doživeli kritiko in sramotenje, vas bo jeza vaše male punčke ali fantka spomnila na te boleče izkušnje in boste ob tej situaciji ponovno zbudili boleče občutke in čustva, ki ste jih čutili takrat. Le da je izkušnja iz preteklosti, jakost neprijetnega v vas pa je še kako živa v sedanjosti tukaj in zdaj. Da se zaščitite pred ponovnim doživljanjem bolečine, reagirate. Pretirano reagirate. In sicer z bojem (kritiko, fizično kaznijo, jezo, besom, agresijo do otroka, ker želite da čim prej prekine s tistim, kar v vas budi bolečino) ali begom (umik otroka, umik sebe, izolacija, čustven odklop oziroma izklop).

Nov pogled na sprožilce

Namesto da skušamo vse situacije, kjer se neprijetno počutimo, kjer pretirano reagiramo in se po tem še dodatno neprijetno počutimo in si nalagamo občutek krivde, dajmo pogledati na sprožilce kot na prinašalce pomembnih sporočil. Namesto, da so to naši »sovražniki«, ki jih je treba zatreti in se jim izogniti, jih ozrimo v drugi, pravzaprav bolj pravi luči. To so prinašalci sporočil, katere so naše nezadovoljene potrebe, katere so naše nezaceljene rane in kako lahko najdemo nove vire moči zase.

Včasih na otroka začnete kričati zgolj zato, ker ima on čustven izbruh in ne neha, vi pa ne znate ravnati drugače. Čeprav čustveni izbruhi otroka niso tema tega tedna, pa je ta tema z maminim kričanjem velikokrat povezana.

Ana Bešter Bertoncelj

Ana Bešter Bertoncelj

Sem magistra sociologije, ki sem že v svoji magistrski nalogi z naslovom »Povezanost med otrokovo navezanostjo na mater in njegovim socialnim razvojem«, raziskovala odnose in navezanost. Svoje znanje o odnosih sem nadgradila na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kasneje pa sem se dodatno izobraževala iz transakcijske analize in dosegla naziv TAP (Transactional Analyst – Psychotherapist).

Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.

Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.

Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
Ana Bešter Bertoncelj
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor