Ko poporodno obdobje zaznamuje poporodna depresija

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Ko poporodno obdobje zaznamuje poporodna depresija

Draga mamica, ki držiš v naročju malo štručko, ki si jo morda tako dolgo čakala in si predstavljala, da boš ob njej najsrečnejša na svetu, sedaj pa po licih polzijo solze in se sprašuješ ali nisi morda naredila grozne napake …

Ki čutiš, kot da se utapljaš v temi, da so obup, žalost, utrujenost in anksioznost vsakodnevni spremljevalci že več tednov ali mesecev …
Ki tolikokrat pomisliš in čutiš, da si grozna mami in da mogoče nisi bila ustvarjena za to …
Ki se ustrašiš lastnih črnih mislih in se počutiš kot pošast ter jih ne upaš deliti z nikomer.
Ki ob pogledu na svojega dojenčka ne čutiš povezanosti in veselja kot si pričakovala, in morda doživljaš žalost, ker je dobil prav tebe za mamico.
Ki se zaradi razdražljivosti morda pogosto jeziš na partnerja, čutiš, da si čisto sama in da te nihče ne razume …
Ki doživljaš, da je življenje izgubilo svoje barve in ob ničemer več ne doživljaš veselja in užitka …
Ki doživljaš da to nisi več ti in te je strah, da nikoli več ne boš ok in takšna kot nekoč …
Ki čutiš, da ne zmoreš več, da je vsega preveč in da izgubljaš kontrolo …
Ki čutiš, da komaj preživiš dan in se počutiš ujeto in obupano …

Če se prepoznaš v tem opisu, draga mamica, vedi, da nisi sama in da obstaja pot ven iz te teme. Te stiske, ki jih doživljaš so simptomi, ki ne definirajo tega kdo ti si. Si veliko več od tega in si tako zelo vredna ljubezni, skrbi in pomoči. Nisi ti kriva, da se ti to dogaja, nisi grozna mami in to nikakor ne pomeni, da nisi dovolj močna.
Kadar smo v stiski, je to da spregovorimo in poiščemo pomoč zase v resnici znak neverjetne moči in poguma, ne pa šibkosti. Vsi v določenem obdobju našega življenja potrebujemo, da nam nekdo poda roko in morda je sedaj resnično prišel čas, da najprej poskrbiš zase saj boš tako tudi najbolje poskrbela za svojega otročka.
Res je, večina mladih mamic doživi šok, ko spoznajo kako zahtevno je lahko materinstvo z utrujenostjo, kot je prej niso poznale, ambivalentnimi občutji, ki jih niso pričakovale, občutkom osamljenosti in izgube sebe. Vsaka mlada mamica joka, je izmučena, se ji prebujajo strahovi …

A ko gre za poporodno depresijo so zgoraj opisana občutja vsakodnevna stalnica, trajajo več tednov ali mesecev ter so tako zelo intenzivna, da posegajo v zmožnost vsakodnevnega funkcioniranja in mamica ob tem resnično izjemno trpi…in takrat je res pomembno, da poiščeš pomoč, ki si jo zaslužiš. 💜

Tjaša Šuštar
Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Tjaša Šuštar

Sem magistrica zakonskih in družinskih študij, z zaključenim podiplomskim študijem iz izpopolnjevana iz zakonske in družinske terapije, ter porodna in poporodna doula. Svojo terapevtsko pot sem pričela kot stažiska na Frančiškanskem družinskem ištitutu v Ljubljani, nato pa jo nadaljevala v Santiagu de Chile, kamor me je popeljala ljubezen. Tu sem sprva delala kot svetovalna delavka v šoli za socialno ogrožene otroke, nato pa sem se posvetila izključno terapevtskemu delu in spremljanju mamic in očkov v enem najbolj svetih trenutkov: pričakovanju in rojstvu novega bitjeca. Danes v vlogi terpevtke delujem na obeh kontinentih in za Slovenijo izvajam online individualne, partnerske in družinske terapije, pa tudi delavnice in predavanja za ženske in starše (v slovenskem in španskem jeziku). Sem strokovna sodelavka inštituta Vita Bona ter ena izmed administratorjev v skupini Sočutno partnerstvo in Sočutno varstvo otrok. Tematike, s katerimi kot terapevtka največ srečujem in so najbližje mojemu srcu so stiske, ki se ženskam prebujajo v času nosečnosti in v poporodnem obdobju, travmatična izkušnja poroda in/ali izkušnja spolne zlorabe v otroštvu ter njen vpliv na materinstvo (kar sem raziskovala tudi v svoji magistrski nalogi). Iz perinatalne psihologije in duševnega zdravja se tudi nadalje specializiram. Želim si, da nobena ženska, ki doživlja stiske v tako ranljivem obdobju kot je nosečnost, porod in poporodno obdobje, ne bi ostala sama, temveč bi prejela oporo, ki jo potrebuje in si jo zasluži.

Dodaj odgovor