Prtljaga iz otroštva – 1. kovček: nezadovoljene potrebe

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Prtljaga iz otroštva - 1. kovček: nezadovoljene potrebe

Piše dr. Tadeja Milivojevič Nemanič

V prejšnjem prispevku si lahko preberete, kaj prtljaga iz otroštva pravzaprav je.

Hierarhija potreb po Maslowu

Abraham Maslow je že leta 1943 opisal HIERARHIJO POTREB, ki naj bi veljala za vse ljudi. Potrebe so razvrščene od nižjih do višjih, pri čemer so najnižje fiziološke, kamor spadajo potrebe po hrani, pijači, počitku, gibanju, sledijo jim psihološke kot so potreba po varnosti, ljubezni, sprejetju, … najvišja pa je samoaktualizacija, kamor spadajo potrebe po uresničitvi lastnih potencialov. Šele ko so zadovoljene najnižje, fiziološke potrebe, se začnemo ukvarjati z višjimi, psihološkimi in tako napredujemo po lestvici potreb.

Zakaj govorim o tem? Zato, ker je to tako univerzalno. Vsi imamo iste potrebe, pa vendar se pri vsakem od nas to kaže na drug način oz. je tudi pot do zadovoljitve druga.

V družinah z več otroci starši lahko opazimo, da se že zadovoljevanje osnovnih, fizioloških potreb med sorojenci zelo razlikuje: vsi imajo potrebo po hrani, pijači in spanju, vendar so si različni v zadovoljevanju te potrebe. En rabi več hrane in pijače, drugi manj, en več spi, drugi manj.
Podobno je pri psiholoških potrebah: potrebi po varnosti, ljubezni, spoštovanju, sprejemanju, razumevanju, …

Nezadovoljene potrebe

Prva torba, ki jo prinesemo s seboj iz otroštva so naše nezadovoljene potrebe. To so naše potrebe, ki v otroštvu niso bile zadovoljene (na pravi način). Npr. potreba po bližini, povezanosti, pohvali, nežnosti … In le te niso bile zadovoljene, ker nam jih naši starši niso z/mogli zadovoljili.

Razlogi za nezadovoljene potrebe v otroštvu

Do tega lahko pride iz več razlogov. Zelo pogost je, da tudi sami teh potreb niso imeli zadovoljenih. In česar se niso/nismo naučili oziroma ponotranjili, ne morejo/moremo dati naprej.

Včasih pa nam naših potreb ne morejo zadovoljiti zaradi specifičnih situacij, v katerih se znajdejo: bolezen, finančna stiska, smrt, vojna, … V takih primerih na lestvici potreb nazadujemo – lahko tudi do osnovnih, fizioloških potreb.

V naslednjem prispevku bom govorila o izgubljenem jazu v nadaljevanju pa je Tjašina in Juretova zgodba.

Zgodba Tjaše in Jureta

V tem prispevku bom na kratko orisala Tjašino in Juretovo otroško zgodbo, v naslednjem pa bom opisala njune nezadovoljene potrebe in izgubljeni jaz.

Tjaše mama nikoli ni sprejela. Z očetom sta jo dobila kmalu po začetku zveze – nosečnost ni bila planirana in Tjaša je večkrat slišala zgodbo, da mama samo zaradi nje ni končala fakultete.  Tjaša je tako v otroštvu velikokrat imela občutek, da bi bilo bolje, da je sploh ne bi bilo. Ta občutek je bil še večji ob opazovanju maminega odnosa do Tjašine 6 let mlajše sestre, ki je bila željen otrok. Mama je bila do nje čisto drugačna kot do Tjaše; do sestre topla in ljubeča, do Tjaše pa hladna in ne-ljubeča. Sestro je mama vzpodbujala, se veselila njenih uspehov, jo tolažila ob neuspehih, pri Tjaši pa jo je motilo vse: Tjašin smeh, petje, ples, veselje, jeza …. in tako je Tjaša globoko vase zaklenila ves svoj čustveni svet in kakršnokoli »pretirano« izražanje. Tjaša se je počutila tako zelo samo in upala je, da jo bo mamica opazila vsaj ko bo zares lepo pospravila sobo ali dobila res dobre ocene.

Jure je odraščal ob očetu, ki je vse znal najbolje: spoznal se je na vse od vrtičkarstva do mehanike, od peke do zidave. Jure je seveda želel očetovo pozornost in priznanje, želel mu je pomagati, želel je, da ga oče upošteva, vendar nikdar ni dosegel njegovih kriterijev. Nikdar njegovo delo ni bilo »dovolj hitro«, »dovolj natančno« in njegove ideje in razmišljanja ne »dovolj dobra«. Jure se je, če se je le dalo, začel izogibati temu, da bi kaj . karkoli – počel skupaj z očetom, pravzaprav se je začel izogibati mnogim stvarem, kjer bi lahko bil neuspešen. Oče je bil do Jureta pogosto tudi verbalno nasilen, sramotil ga je in kritiziral – tudi vpričo drugih ljudi, kar je Jureta še posebej bolelo. Jure se je zato začel izogibati očeta in vedno več časa je preživel s prijatelji.

Spremljajte nadaljevanje …

Tadeja Milivojevič Nemanič

Tadeja Milivojevič Nemanič

Najprej sem mama in žena, mama 3 najstnicam in 9 letnemu fantiču ter že skoraj 20 let poročena. Potem pa sem Imago terapevtka, kar sem postala po zaključenem podiplomskem študiju kemije. Odnose med atomi so profesionalno zamenjali odnosi med ljudmi, predvsem v družini.

Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
Tadeja Milivojevič Nemanič
Ocena:
[Skupaj: 7 povprečno: 4.6]

Morda vas zanima tudi ...

Tadeja Milivojevič Nemanič

Tadeja Milivojevič Nemanič

Najprej sem mama in žena, mama 3 najstnicam in 9 letnemu fantiču ter že skoraj 20 let poročena. Potem pa sem Imago terapevtka, kar sem postala po zaključenem podiplomskem študiju kemije. Odnose med atomi so profesionalno zamenjali odnosi med ljudmi, predvsem v družini. Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.

Dodaj odgovor