Zaključna spoznanja, ki se prepletajo skozi naša življenja
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše Andreja Semolič
SPOZNANJE, da so naše dlani otrokov prvi varno omejen prostor za raziskovanje in napredovanje.
SPOZNANJE, da so za otrokov zdrav funkcionalen/optimalen razvoj nujno potrebni okvirji/meje znotraj katerih je varno polje, za »nevarno raziskovanje in preizkušanje).
SPOZNANJE kako je ta meja lahko drugačna in jo postavljamo tam, kjer se resnično počutimo zmožni, da jo držimo in dopustimo dogajanje znotraj nje.
To je prostor, kjer otrok doživlja samosvoj izkušnje lastne zmožnosti in vrednosti. Kjer je resnično odvisen od sebe, se lahko samoorganizira, samoregulira, aktivira notranja motivacija, ker zaznava, da je lahko to, kar v sebi čuti. Čuti meje znotraj sebe, da se udejani v želeni interakciji navzven. Čuti po svoje in ne, da sledi temu kakšen bi moral biti, delovati in izgledati.
SPOZNANJE, da se potrebujemo čutiti vredne, sprejete in zmožne, četudi ni rezultat takoj tak, kot si zamislimo.
RAZUMEMO, da zdrsnemo, falimo, pademo in znova začnemo zato, da koristimo vztrajnost, potrpežljivost in izrabljammo potencial zagonov. Zato, ker resnično samo tako vedno bližje boljši izvedbi. Taki izvedbi, ki nas notranje zadovoljuje in vedno znova izziva, da naredimo nekaj še bolje.
SPOZNANJE, kdaj se ujamemo v čustveno zanko?
Kdaj v odnosu do otroka delujemo tako, da se vpletamo brez zavedanja in razjasnjenih čutenj?
Kdaj se vpletamo v odnos z otrokom z odsotnostjo želje po zaznavanju vsebin, ki se znova in znova odpirajo in nam nudijo sočasno učenje.
Kadar je mnogo prezahtevnih rezultatov, nerazumevnja ob spodrsih, ne dopuščanja izvedbe počasi ter odmikov, se neuspeh ponotranji v otrokovem delovanju. Kadar je določanja korakov preveč in je preveč porivkov ter vsiljenih oblik obnašanja, otrok obupava in se preda vodenju, da doseže želen rezultat ali se pa se z vso silo upira in bori za svoje avtentično delovanje.
Ko vse to spoznamo, naredimo lahko drugače.
Andreja je mati dveh najstnic. Zagovornica otrokove proste igre in humanega razvoja. Predstavnica novih drugačnih načinov in pogledov na razvoj, preko katerega se oblikujemo v svoje bistvo. Spremlja razvoj številnih otrokv Sloveiniji in tujini. Razvojni koncept pedokinetika je mnogim otrokom dodal možnost, da so zlezli na višjo razvojno stopnjo, shodili in drugo, kljub temu, da so bili za to izgledi minimalni ali praktično nemogoči.
Več na: pedokinetika.si
- Pedokinetika – pomen izkušenj, ki jih nabirata dojenček in starš skozi dnevno dinamiko - 28. 5. 2019
- Sesanje in duda – Da ali Ne? - 27. 5. 2019
- Premikanje dojenčka – joj, kaj pa glava? - 2. 3. 2018