Kako dva meseca potovati in za to porabiti le stotaka

Piše Ksenija Sedej, Finance

Čeprav se zdi, da nihče ne potuje več z avtoštopom, se motite. Gea je s fan­tom za dvomesečno potovanje iz Slovenije do Maroka za prevoz odštela le 100 evrov, Jure je prepotoval Balkan z le 20 evri, Urban pa do Ukrajine skoraj ni porabil centa.

Gea, Jure in Urban z avtoštopom po­tujejo že več let, za njimi je veliko štoparskih zgodb in na tisoče kilo­metrov. Čeprav štoparji poudarja­jo, da finančni vidik ni med najpomembnejšimi razlogi za takšno možnost potovanja, smo želeli to »kulturo« vsaj malce spoznati tudi s tega vi­dika, saj so prihranki precejšnji. Ko nekdo za dvomesečno potovanje za prevoz odšteje prib­ližno 100 evrov, veš, da gre za človeka z bogato zgodbo.

Je treba kdaj avtoštop tudi pla­čati?

Nekako naj bi veljalo, daje prevoz na štop zastonj. A je to včasih odvisno tudi od države. »V Evropi sta recimo zelo specifični Bolgarija in Romuni­ja, kjer imajo navado, da se vozniku da nekaj denarja simbolične vred­nosti. Recimo za 100 kilometrov po­dariš okoli tri evre,« razloži 22-letna Gea. Jure meni, da vozniku »popla­čaš« z dobro voljo, družbo in pogo­vorom, kar je včasih vredno več od denarja. Štoparji po končani vožnji

namreč nimajo navade, da sami od sebe ponudijo denar. »Zgodi se tudi, da ti vozniki ponudijo prevoz za plačilo, a take ponudbe navadno zavrnem,« prizna Jure. »Nekaterim ljudem bi zaradi čudovite izkušnje z veseljem plačal za prevoz, morda s kavo ali kosilom, a seveda ponudbo zavrnejo in te namesto tega oni po­vabijo na kosilo. Kontrast človeške gostoljubnosti in negostoljubnosti me vedno znova preseneča, tako v pozitivni kot v negativni luči,« pove Urban Mislej.

Štopanje postaja trend

Medtem ko naši sogovorniki vi­dijo v štopanju tudi nekaj živ­ljenjsko globljega, se ponekod avtoštop kaže tudi kot trend. V nekaterih državah, kot so Rusija, Latvija, Ukrajina in Nemčija, celo organizirajo različna štoparska tekmovanja. Vseeno pa štopanje ni v takšnem razmahu, kot je bilo

v času naših mam in očetov v sedem­desetih in osemdesetih letih, ko so vsi potovali z avtoštopom. Gea Gračner meni, da so razlog za to danes tudi izjemno poceni letalske vozovnice, saj lahko mladi za nekaj deset evrov po­tujejo precej lagodno in ugodno.

Sodobno lovljenje prevozov prek spleta

Danes obstaja cel kup platform, ki omogočajo cenejše prevoze. A v tem primeru ne gre za štopanje, ampak voznik v zameno pričakuje plačilo. Pri nas je med mladimi zelo priljubljena platforma prevozi.org, obstajajo pa še peljime.si, najdiprevoz.si.

Urban Mislej pravi, da gre vsekakor za dobro alternativo dotrajanim avtobusnim in železniškim povezavam, a da nikakor ni to alternativa avtoštopu, kot radi oglašujejo na strani. »V prvih letih de­lovanja, ko sem bil še dijak, sem stran zelo rad uporabil za nočne prevoze s koncertov iz Ljubljane do Postojne, šlo je večinoma za študente, ki so se pogo­varjali s tabo, vedno je padla debata,« pove Urban.

Pravi, da je zdaj drugače. »Čeprav se je povečalo število prevo­zov, je med njimi veliko takih, ki so na službeni poti in si ne želijo pogovora s tabo kot človek s človekom.« Urban pravi, da je danes to postala storitev, pokličeš, se pelješ, plačaš, in to je to. »Seveda so tudi izjeme, ampak v glavnem gre v tej smeri,« komentira Postojnčan.

Dvaindvajsetletna Gea celo meni, da so tovrstni prevozi pri­pomogli k rahlemu »uničenju« kulture štopanja. »In če dobro pomisliš, tudi takšen prevoz kar nekaj stane – ne samo vlak, avtobus. Glede ‘nevarnosti’ štopanja pa – saj tudi pri prevozih.org nikoli ne veš, kdo te bo peljal do žele­nega cilja,« pripomni Gea.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Finance.