Kako iz hotela mama v samostojno življenje
Piše Maja Virant
Hotel mama je praktičen, poceni in udoben, še zlasti, če mama in ata nista prav posebno sitna. več kot polovica mladih, starih od 25 do 29 let, še živi doma.
Življenje pri starših je za mlade občutno cenejše in bolj udobno, saj veste: pospravljeno stanovanje, oprano perilo, skuhano kosilo in napolnjen hladilnik. »V hotelu mama je super. Si brez skrbi, imaš zagotovljeno streho nad glavo, hrano in oprana oblačila,« razmišlja 20-letna študentka Dajana. Prizna pa tudi, da imaš zaradi tega lahko težave – v ljubezni. »Težje dobiš partnerja, saj nihče ne išče osebe, ki ne zna sama opraviti ničesar. Sama sem sicer navajena življenja v hotelu mama, vse bolj pa se zavedam, kako pomembno je biti samostojen.«
Del krivde verjetno nosijo tudi starši, ki toliko razvajajo mlade, da ti nočejo od doma. »Starši otroke preveč razvajajo in jih ne navadijo na samostojnost,« opozarja 19-letna Laura. Resnica je verjetno nekje vmes.
»Mladi so konformistični in želijo uživati zdaj, starši pa so – kar je čisto naravno – zaščitniški in s tem poskušajo otroka ščititi ped krutim kapitalističnim svetom,« glavni razlog za dolgo bivanje v hotelu mama navaja Samo Lubej, vodja Prosperita Family Officea, ki je tudi ambasador finančnega opismenjevanja mladih v projektu Mladi in denar. Toda s tem otroku delajo medvedjo uslugo, saj se bo z realnim svetom težje spoprijel, ko bo starejši, še opozarja.
Ne splača se odseliti?!
Mladi želijo maksimirati razlike med vložkom in izkupičkom in razmišljajo v slogu: če imam pri mami popolno oskrbo, se mi doma ne splača zapustiti, saj bom plačeval za nekaj, kar zdaj imam. Tako pojasnjuje psiholog Radovan Kragelj, svetovalec s področja upravljanja kadrovskih potencialov. Otroci gredo lažje od doma, če dobijo občutek, da jim mame ne zagotavljajo več vsega: »Zavedati se je namreč treba, da starši nosijo levji delež odgovornosti za razvoj otrokove samostojnosti.« Posebna težava, pravi Kragelj, je tudi čustvena posesivnost mater in očetov, ko za popoln servis zahtevajo čustveno odvisnost: »Tak človek si ne more ustvariti kakovostnih razmerij, socialnih mrež, partnerskega odnosa, ker mu starši vsiljujejo enake vzorce, kot so mu jih pri petih letih.«
Čim prej na svoje
Prej ali slej bo treba narediti korak in se osamosvojiti. Številni verjamejo, da so starši dobri, če so njihovi otroci srečni, in ne, če so samostojni, je povedal psiholog Zoran Milivojević v članku Hotel mama do upokojitve? Zakaj pa ne. Zato otrokom dajejo denar in jih ne spodbujajo k podjetnosti, h gradnji lastne finančne prihodnosti, finančno jih vzdržujejo še potem, ko so v tridesetih ali štiridesetih. Velikokrat ti otroci tudi čakajo, da podedujejo premoženje svojih prednikov, in napačno verjamejo, da jim bo potem finančno dobro šlo v življenju, še dodaja.
Otrok naj bi šel na svoje, takoj ko konča šolanje oziroma dobi zaposlitev, meni Kragelj: »Starši mu lahko priskočijo na pomoč, če zaškriplje, ampak skrbeti mora sam zase.« Za takšen podvig sploh ne potrebujete gore denarja in lastnega stanovanja. Najem je prva primerna oblika za samostojno življenje otroka, je prepričan Lubej. S tega vidika je bolje tistim, ki študirajo v drugem kraju. Tako otrok začuti, za kaj vse je treba poskrbeti. »Taka oseba je dokončno prerezala vez z domačim gnezdom in s tem odrasla ter je pripravljena zaživeti v partnerski zvezi,« dodaja Lubej.
Mami, lahko pridem nazaj domov?
Ne rinite z glavo skozi zid. Če ste s starši ves čas na bojni nogi, je to lahko opozorilo za odhod na svoje, vendar pazite, da se ne odločate na podlagi čustev. Kaj hitro se boste lahko selili nazaj v svojo otroško sobo ali pa, kar je huje, naredili poleg tega še kup dolgov. To se je zgodilo naši anketiranki, študentki Maši. Na začetku študijskega leta je s prijateljicami najela stanovanje, po nekaj mesecih pa je že prišla nazaj v sobo k staršem. Pravi, da še ni bila pripravljena na samostojnost, čeprav se ji je na začetku to zdelo zabavno, velik razlog za neuspeh pa so bile tudi finance.
Tudi doma prispevajte nekaj
Velike, včasih celo večstanovanjske hiše omogočajo, da z nekaj predelave zraste še eno stanovanje, ali pa starši in odrasli otroci bivajo v skupnem gospodinjstvu. S tem ni seveda nič narobe. Seveda pa življenje pri starših nikakor ne sme pomeniti tudi življenja na njihov račun! Predvsem morajo starši zahtevati, da otrok opravlja določena gospodinjska in druga opravila v korist celotnega gospodinjstva, opozarja Lubej. Podobno razmišlja tudi Kragelj: »Najmanj, kar morajo starši zahtevati, je, da otroci, ki še živijo pod domačo streho, v gospodinjstvo prispevajo sorazmerni delež za pokrivanje stroškov za hrano, stanovanje in drugo, da ne postane vse samoumevno.«
5 korakov za odhod na svoje
- Poiščite si službo (z rednimi prihodki).
- Naučite se ravnati z denarjem in obvladajte gospodinjska opravila, še preden se odselite na svoje.
- Določite, do kdaj bi se radi odselili od staršev.
- Uredite svoje finance; spremljajte prihodke in izdatke ter določite, koliko bi znašali, če bi se odselili na svoje. Bi se vam nova stanovanjska dinamika izšla?
- Začnite varčevati čim prej!
Kako je v Sloveniji?
59 % mladih Slovencev, starih od 25 do 29 let, še živi doma. Od tega 68 % fantov in 50 % deklet.
43 % Slovencev v starostni skupini od 29 do 34 let še živi doma. Razlogi so deloma tudi ekonomski.
10.017 iskalcev zaposlitve v starosti od 25 do 29 let je bilo prijavljenih v januarju.
10,6-odstotna je stopnja registrirane brezposelnosti med mladimi od 25. do 29. leta. V resnici je odstotek še precej večji, saj veliko mladih vleče študij, da lahko dela prek študentske napotnice, pri čemer gre pravzaprav za prikrito brezposelnost.
Kako je po Evropi?
- Italijani, ki pregovorno veljajo za mamine sinčke, v 66 odstotkih živijo pri starših.
- Še huje je pri naših južnih sosedih. Hrvaški mladi v 75 odstotkih živijo pri starših, kar je največ znotraj Evropske unije.
- Precej prej se osamosvojijo mladi Avstrijci. V starostni skupini od 25 do 29 let jih doma živi le še dobra četrtina (27,1 odstotka).
- Rekorderji po samostojnosti so Danci, med mladimi je le 4,5 odstotka takih, ki živijo pri starših.
Vira: Eurostat 2016, Zavod RS za zaposlovanje
Starši, prijavite se na finančno delavnico in pomagajte sebi in svojim otrokom do finančne svobode
Ena od odgovornosti staršev je tudi ta, da otroke naučimo ravnati z denarjem. Ni lahko, kajti v šoli se tega nismo učili niti nas tega niso znali naučiti naši starši, ki so živeli v svetu z eno banko, eno zavarovalnico in eno trgovino. Toda časi so se spremenili in finančna pismenost je nekaj, kar otroci v svojem življenju pogosto potrebujejo bolj kot kaj drugega. In da jim lahko starši pri tem pomagajo, je pomembno, da se s tem najprej srečajo sami.
Zato vabimo starše, da se nam pridružijo na predavanju 18.4. Predaval bo Aleš Lisac, marketinški strokovnjak.
Vsebina predavanja:
- Kaj moram spremeniti, da bom imel več denarja? Kaj moramo narediti, da nas bo denar bolj pogosto in v večjih količinah obiskoval?«
- S spletnim nakupom do športnih copat! Kje jih dobim najceneje?
- Hm, zakaj v trgovini zapravim toliko denarja? (trženjska hipnoza)
- Kako najti idejo za svoj posel?
- Kako lahko tudi jaz pustim svoj ekonomski pečat v družbi (ekonomska soodvisnost)
Cena posameznega predavanja je 40 EUR, zraven pa dobite še knjigo Kaj moramo starši naučiti o denarju svoje otroke, preden gredo od doma ter aktualno revijo Moje finance. V opombi v prijavnici pripišite ENO PREDAVANJE.
- Kako otrokom pojasniti finance - 18. 12. 2018
- Kako poiskati poletno varstvo za otroka in ne bankrotirati - 3. 6. 2018
- Ste v stresu zaradi denarja? Recite temu stop - 13. 5. 2018