Ko se najstnica začne zapirati pred nami …
Pomagati najstnici, ki je polna strahov, občutljiva, nesamozavestna in se obnaša agresivno ter zapira vase, je lahko za starše zahtevna naloga. Ključnega pomena je, da se starši zavedamo, da je to obdobje najstništva pogosto polno izzivov in stisk, saj mladostniki iščejo svojo identiteto in se soočajo s številnimi spremembami. Vendar pa obstajajo načini, kako starši lahko pomagamo svoji najstnici premagati te težave in kdaj je potrebno iskati strokovno pomoč.
Narediti moramo prvi korak k boljšemu razumevanju
Prvi korak, ki ga moramo starši storiti, je poskusiti bolje razumeti, kaj se dogaja v glavi in srcu svoje najstnice. To lahko dosežemo tako, da prisluhnemo njenim skrbem, strahovom in frustracijam, ne da bi jo obsojali ali kritizirali. Postavljanje odprtih vprašanj, poslušanje njenih odgovorov in izražanje empatije so ključni za vzpostavitev zaupanja.
Spodbujajmo odprto komunikacijo
Pomembno je spodbujati odprto komunikacijo med starši in najstnico. Starši ji moramo zagotoviti občutek, da se lahko pogovarja o svojih težavah brez strahu pred kaznovanjem ali obsojanjem. Redni družinski pogovori in čas, namenjen skupnemu preživljanju, lahko pomagajo izboljšati komunikacijo.
Sprejemajmo njena čustva
Najstniki se pogosto borijo s svojimi čustvi, zato je pomembno, da starši pokažemo razumevanje in sprejemanje njihovih čustev. Namesto da zaviramo njene občutke, jim pomagajmo razumeti, kako jih obvladovati in izražati na bolj zdrav način.
Iskati moramo pozitivne interese
Namesto da se osredotočamo samo na šolo, spodbujajmo najstnico, da išče svoje interese in strasti. Spodbujanje sodelovanja v dejavnostih, ki ji prinašajo veselje, lahko pomaga pri izgradnji samozavesti in samopodobe.
Nudimo podporo pri obvladovanju stresa
Najstnica se morda srečuje s stresom in anksioznostjo. Starši ji moramo nuditi podporo pri obvladovanju stresa, bodisi s tehnikami sproščanja, kot je dihalna vadba, bodisi z iskanjem pomoči pri strokovnjaku, ki se ukvarja s stresom in anksioznostjo.
Postavimo jasne meje
Kljub temu, da je pomembno razumeti njene težave in občutke, je enako pomembno, da starši postavimo jasne meje glede vedenja in spoštovanja. To ji pomaga razviti občutek odgovornosti in strukturiranosti.
Kdaj moramo poiskati strokovno pomoč
Če starši opazimo, da naša najstnica ne kaže izboljšanja in da se njene težave poglabljajo, je morda čas, da razmislimo o strokovni pomoči. Nekateri znaki, ki nakazujejo, da je potrebno stopiti do svetovalca ali terapevta:
Samopoškodovanje: Če najstnica kaže znake samopoškodovanja, kot so rezanje ali udarjanje, je to resen znak, da potrebuje strokovno pomoč.
Družbeno izoliranje: Če se najstnica umika od družine in prijateljev ter ostaja v svoji sobi večino časa, je to lahko znak depresije ali druge duševne stiske.
Hude spremembe v vedenju: Če opazite nenadne in hude spremembe v njenem vedenju, kot so močna agresivnost, impulzivnost ali nepričakovano slabo šolsko delo, to lahko kaže na globlje težave.
Trajajoča anksioznost ali depresija: Če se njena anksioznost ali depresija nadaljujeta in trajata več tednov ali mesecev, je pomembno poiskati strokovno pomoč.
Samomorilne misli: Če najstnica izrazi samomorilne misli ali namige, je nujno, da takoj poiščemo pomoč.
V teh primerih je pomembno, da ne čakamo in ne odlašamo, temveč takoj poiščemo pomoč pri strokovnjaku za duševno zdravje. Psihiater, psiholog ali družinski terapevt nam lahko pomaga razumeti vzroke za njene težave in ji nuditi ustrezno podporo.
Pomembno je, da starši svoji najstnici nudimo ljubečo podporo in razumevanje ter jo spodbujamo pri razvoju pozitivnih načinov obvladovanja svojih težav. Hkrati pa je pomembno prepoznati znake, kdaj je potrebno strokovno posredovanje, da bi se najstnici zagotovila ustrezna pomoč pri soočanju z njenimi težavami.