Gnojna angina pri otrocih: simptomi in zdravljenje

Ima vaš otrok vročino, bolečine v grlu, a grlo ni otečeno, ne kiha in ne kašlja? Najverjetneje gre za gnojno angino.

Gnojna angina pri otrocih: simptomi in zdravljenje

Kaj je gnojna angina?

Ko govorimo o gnojni angini, govorimo o okužbi, ki jo zdravimo z antibiotiki. Pri gnojni angini gre za bakterijo, ki se hitro širi in povzroča izločanje toksinov, ki povzročajo bolečine v grlu in visoko telesno temperaturo.

Otrok z bakterijskim vnetjem mandljev ima zelo rdeče grlo in na mandljih se vidijo bele sledi gnoja. Limfni kanali na vratu so občutljivi in razboleli. Otrok je bled, utrujen, nima apetita in se nasploh počuti slabo. 

Glede na to, da sta visoka telesna temperatura in bolečina v grlu simptoma, značilna za prehlad in gripo, starši pogosto spregledajo, da gre pravzaprav za resno bolezen (gnojno angino) in sami določijo zdravljenje. Zato je zelo pomembno, da so starši še posebej pozorni na znake gnojne angine, ki se razlikujejo od preostalih bolezni in tako otroka nemudoma odpeljejo na pregled k zdravniku pediatru.

Torej, v kolikor navedenih tegob (visoka telesna temperatura in bolečine v grlu) ne spremljajo kašelj, kihanje, smrkanje in povečani izcedek iz nosu – gre najverjetneje za bakterijsko okužbo – gnojno angino.

Tudi druge bakterije (Stafilokok, Hemofilus influence) in virusi (kot npr. virus, ki povzroča mononukleozo), lahko občasno zaidejo v grlo in povzročijo podobne simptome.

Faktor tveganja

Vnetje grla je ena izmed najpogostejših zdravstvenih težav pri otrocih med 3. in 6. letom starosti, saj njihov imunski sistem še ni popolnoma razvit. Tveganje je večje pri manjših otrocih, ki obiskujejo vrtec (virusi in bakterije se  lažje prenašajo v zaprtih prostorih), saj so tam otroci vsakodnevno v tesnem kontaktu med seboj. Izpostavljanje otroka pasivnemu kajenju prav tako povečuje tveganje za vnetje mandljev.

Kdo so prenašalci bakterij?

Prenašalci bakterij so predvsem majhni otroci, pri katerih se z analizo brisa grla pokaže prisotnost bakterije v majhnem številu, a pri tem otrok nima nobenih znakov obolenja. Čeprav otrok ni bolan, lahko okuži druge, bakterija pa se prej ali slej razvije tudi pri njem. To se najpogosteje zgodi, ko je imunski sistem nosilca bakterije oslabljen zaradi borbe z nenehnimi prehladi.

Kako zdravimo gnojno angino?

Danes je postavitev diagnoze zahvaljujoč hitremu bakterijskem testu veliko enostavnejša. Raziskave kažejo, da je ta test, ki traja 20 minut, enako natančen kot precej počasnejša analiza klasičnega brisa, ko se na rezultate čaka od 24 do 48 ur.

Analiza krvi iz prsta je pomembna takrat, ko se sumi na obolenje z mononukleozo, ki ima zelo podoben rezultat brisa grla. Število levkocitov je zanesljivejši pokazatelj bakterijske okužbe.

Vnetje grla zdravimo z antibiotiki, ki delujejo hitro.  Penicilini (naravni ali polsintetični) so stvar izbire in tistim otrokom, ki so alergični na to skupino zdravil, lahko pediater predpiše zdravila iz skupine makrolidov ali cefalosporinov.

Sodobna zdravila so narejena tako, da se jih lahko jemlje v dveh dnevnih odmerkih (nekateri celo v eni), kar olajša vse skupaj tako staršem kot otroku. Zdravilo je potrebno jemati glede na predpisan čas, v predpisanem odmerku (dozi) in dovolj dolgo (najpogosteje je to 10 dni).

Bolečine v grlu bi morale postati blažje v roku od 24 do 36 ur po pričetku jemanja antibiotika. V tem času se zniža tudi telesna temperatura. Za blaženje bolečin v grlu se lahko uporabljajo pršilo za grlo, ki vsebuje anestetik, sirupi ali paracetamol. Omenjena zdravila istočasno blažijo bolečino in znižujejo telesno temperaturo. 

Prevedla in priredila: Irena Sušnik Trojar

mojabeba

Ocena:
[Skupaj: 25 povprečno: 4.4]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor