Kdaj in kako v vrtec v 7-ih točkah
Piše Ana Bešter Bertoncelj
Prvič
So mame, ki po koncu porodniške ne morejo biti doma in takšne mame (ter predvsem njihovi otroci) bi morali imeti vrtec, kjer bi bilo možno daljše uvajanje in prisotnost mame toliko časa, dokler se otrok počuti dovolj varno, da gre sam stran od nje in se vrne h njej brez stresa. In to večkrat. To nikakor ni enako, kot če gre otrok za nekaj sekund stran, pa mamica gre, ker misli, da se je “že navadil”. Uvajanje je izredno pomembno, vendar v javnih vrtcih žal traja premalo časa.
Drugič
Otroci so različni, zato bi jih bilo treba obravnavati različno. Glede uvajanja in tudi vsega ostalega (pomirjanje, itd.). To je v večjih skupinah precej težko.
Tretjič
Zelo veliko je odvisno od vzgojiteljic!!! Mnoge so sočutne, uglašene, prijazne, tople. Žal pa jih je še vedno preveč takšnih, ki takšnih odzivov ne zmorejo.
Četrtič
Zelo pomembno se mi zdi, da mame, ki so lahko doma, dobijo sporočilo, da je DOBRO, da so doma, če so lahko. Otrok do tretjega leta ne potrebuje nobene socializacije iz vrtca. To tam dobi, ampak moje mnenje je, da je mama ena sama in koristi tega, da je otrok z mamo, če je lahko, so nad kakršno koli socializacijo. To pa seveda ne pomeni, da je mama, ki da otroka prej v vrtec, slaba mama.
Petič
Če je možno, dajte otroka v vrtec, kjer so manjše skupine, kjer delujejo po principih, ki upoštevajo novejše smernice glede vzgoje, pomirjanja, kaznovanja, itd.
Šestič
Skoraj nikjer ob temi “vstop v vrtec” ne zasledim BISTVENE teme, ki se pojavlja sočasno, ko gre otrok v vrtec. To je stiska mame. Mama ob tem lahko doživlja DVE RAZLIČNI STISKI. Prva je povezana z ločevanjem od otroka. Druga pa je podoživljanja stiske svoje LASTNE separacije od staršev. Ob tako močni izkušnji, kot je oddajanje otroka v vrtec, se neizogibno budijo mamine lastne zgodbe, običajno na nezavednem nivoju, ki pa se lahko kažejo v obliki najrazličnejše simptomatike (npr. močno stiskanje v prsih, tesnoba). Lahko to zbudi tudi druge težke in nepredelane izkušnje, kot so izgube ljubljenih oseb. Če mamica čuti močno stisko, močno spodbujam mamice, da si poiščejo pomoč ali da se pogovorijo z nekom, ki ve, kaj se v takšnih primerih dogaja. Tako lahko mamica zaceli svoje lastne zgodbe, ki se zbudijo ob tem otrokovem prehodu, ko bo to naredila, se bo pomirila, kar bo začutil tudi otrok in obema bo prehod v vrtec lažji.
Sedmič
Če imate težave s tem, kako boste otroka oddale v vrtec, pa vam dobronamerni nasveti mam/vzgojiteljic ne pomagajo, poslušajte sebe in bodite kreativne. Ne glede na to, kakšna je praksa uvajanja v vrtec, ki ga bo obiskoval vaš otrok, se lahko še vedno dogovorite z vzgojiteljico, kaj je tisto, kar vi potrebujete, da bosta z otrokom lažje naredila ta preskok. Če boste bolj mirni in če imate to možnost, začnite z uvajanjem en teden kasneje, ko je najbolj naporno obdobje uvajanja v vrtcu končano. Morda je lahko otrok prvi teden ali dva v vrtcu le dve uri, … Kakršna koli je vaša situacija, pa se zavedajte, da za otroka delate najbolje, kar lahko in zmorete.
Kolumna je bila objavljena tudi v reviji Lady.
Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.
Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.
Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
- Jok je razbremenitev in mehanizem za preprečevanje travme - 6. 4. 2022
- Otopelost - 11. 11. 2021
- Kako spodbuditi otroka k sodelovanju? V pomoč vam bodo ta tri orodja - 6. 3. 2021