Mame dvojčkov: dvojna sreča in trojni občutek krivde
Ko si bila še noseča, si dneve in noči sanjarila o nasmehih, toplih objemih in vseh prelomnih trenutkih, ki jih boš doživela s svojima dojenčkoma. Pridno si poslušala prijateljičine nasvete o tem in onem, in sigurno si vsaj enkrat slišala stavek: »Karkoli boš storila, če boš pustila otroka samega, se boš počutila krivo. Pa se ne smeš!« Z občutkom krivde se srečujemo vse mame, vendar nobena mama bolj, kot mama dvojčkov. Veliko mater se kmalu po rojstvu sreča z občutkom, da ni storila dovolj za svojega otroka. Materi z dvema otrokoma v naročju pa se ta občutek še dvakratno poveča.
In potem si rodila dva otroka. Dnevi so tekli. Noči so se prebedele. Že več kot 350 dni (saj ne, da šteješ :))se nisi konkretno naspala, saj te dva mala škrata potrebujeta dan in noč. Iščeta tvojo pozornost, potrebujeta tvoje nežne roke, tvoj čas. In ko si imela končno malo časa, da si zadihala, si ugotovila, da se z bliskovito hitrostjo bliža že njun prvi rojstni dan! Biti mama dvojčkov je težko in mislim, da je ni matere, ki se ne bi strinjala s to izjavo. Vsak si lahko zamišlja in predstavlja, kako nam je, vendar samo me vemo, kako polno je naše življenje in s kakšno neverjetno hitrostjo se vse odvija.
Eden največjih bojev, s katerim se prepogosto soočamo mame dvojčkov, je občutek krvide. Počutimo se krive, ker se ne moremo enemu otroku posvečati 100%, mu dati vsega našega časa in pozornosti, ki si jo zasluži in jo potrebuje. Počutimo se krive, ko ne moremo praznovati vsakega mejnika v njunem življenju. Delamo po svojih najboljših močeh, ampak, medtem, ko si se veselila prvih korakov dvojčka A, je v tvojem naročju sedel in se te oklepal dvojček B. Če pa dvojček B ni sedel v tvojem naročju, si ga pa verjetno opazovala, kako sedi v kotu, in se potiho spraševala, kdaj bo prišel njegov čas. Pa čeprav veš, da dvojčkov ne smeš in ne moreš primerjati, in da bi se morala osredotočati samo na ta trenutek tukaj in zdaj.Toda trenutka je že konec.
Ko sem bila noseča, so mi svetovali, da moram imeti oba otroka že od rojstva na istem urniku (in hvala bogu, da sem jih poslušala), vendar mi je ravno to onemogočalo, da bi samo z enim otrokom preživela nekaj kvalitetnih in prepotrebnih skupnih trenutkov. Že od rojstva dalje moja otroka jesta, spita in se igrata skupaj, istočasno. In ravno v trenutku, ko sem enega od otrok vzela v naročje, je drugi verjetno potreboval novo pleničko. Ali pa je samo iskal mojo pozornost. In najin skupni trenutek se je klavrno končal.
Na žalost danes ne morem dati nasveta, kako se otresti tega občutka krivde. Nisem prepričana, da odgovor na to vprašanje sploh obstaja. Vse, kar ti lahko povem, je, da nisi sama. Se ne spomniš točnega datuma, kdaj sta se tvoja dvojčka prvič obrnila s trebuščka na hrbet? Tudi jaz se ne. Se počutiš krivo, ker danes dvojčku A nisi posvečala dovolj pozornosti, saj se te je dvojček B ves dan oklepal kot klop? Tudi jaz sem se. Se, kljub temu, da si otrokoma dala ves svoj čas, pozornost in svojo ljubezen, in zate ni ostalo niti pol ure v celem dnevu, počutiš, da jima nisi dala dovolj? Da bi morala dati več? Tako se počutimo vse mame na tem svetu. Vsak dan.
Borimo se z enakimi občutki. Krivda bo vedno prisotna, zato globoko vdihni (daj raje dvakrat – enkrat za vsakega dvojčka) in spoznaj, da si ti samo ena. In da si ti dovolj. Verjetno nikoli ne boš imela občutka, da si v otrokovih prelomnicah dovolj uživala. Ali, da si dvojčkoma posvečala dovolj pozornosti. Ampak to je čar mater dvojčkov – ti (in tvoj partner) nisi edina, ki ju vsak dan zasipavaš z ljubeznijo, ker imata drug drugega. Za razliko od drugih mam, boš ti tista srečnica, ki bo svoja otroka videla, kako se bosta drug drugemu prvič nasmehnila, še lepše pa bo, ko se bosta drug drugemu smejala, se prijela za roke, se skupaj igrala in drug drugemu pomagala.
Moj edini nasvet je: bodi prisotna. Uživaj v vsakem dnevu s svojima otrokoma. Poskrbi, da bosta tvoja otroka vedela, da si ju imela rada v vseh trenutkih, velikih kot tudi malih prelomnicah, pa četudi se vseh ne boš spomnila. Pomembne datume si zapiši, in se ne jezi, če jih boš pozabila. In ko te bo nekdo vprašal nekaj, česar se ne boš spomnila, mu povej tisto, kar imaš v spominu. Lahko ti zagotovim, da je to, kar boš povedala, veliko bolj pomembno, kot tista črtica na metru ali številka na koledarju.
- Uvajanje goste hrane pri dvojčkih - 22. 5. 2017
- Mame dvojčkov: dvojna sreča in trojni občutek krivde - 15. 4. 2017
- Ustvarjanje z dvojčki: slikanje s prstki - 30. 3. 2017
