Dragi otroci, mora vam biti dolgčas

Dragi otroci, že nekaj časa mi leži nekaj na duši in to bi rada delila z vami. Počitnice so na pragu in ne bo trajalo dolgo, ko bo eden od vas izrekel tri usodne besede: “Dolgčas mi je.”

Dragi otroci, mora vam biti dolgčas

Dušice moje drage, plodovi mojega telesa, moram vam nekaj pojasniti. Dolgčas vam je. Niste bolni. Niste žrtve strašne usode. Ne doživljate velike tragedije in niste v krizi.

Nelagodje, ki ga doživljate, so prejšnje generacije imenovale “mirovanje”. Dolgčas je priložnost za nekaj, kar se imenuje “prosta igra”. A me še spremljate, dragi moji?

Dragi moji otročiči, ki vas imam z vsem srcem rada, vi ste človeški mladički s popolnoma delujočo domišljijo in želim, da jo uporabite.

To vas bo morda presenetilo, a ko je mama bila deklica, nismo pobirali glasbe z interneta in nisem imela iPada. Da, imela sem TV, ampak zaradi naših, kako naj to povem, zelo bornih družinskih financ, smo imeli na razpolago samo okoli 10 kanalov, ko je bilo jasno vreme. Medtem ko so nekateri moji prijatelji uživali v Minimaxu, sem jaz gledala državno televizijo in mnogo popoldnevov preživela v gledanju črno-belih serij. Naš TV je dobival signal zahvaljujoč žičnatemu obešalniku, obešenemu na vijak. Tako da bom, ko boste rekli, da vam je dolgčas in da na televizorju z 200 programi ne najdete ničesar, rekla, da je to navadno sr…

“Dolgčas” pomeni, da noben in, kar je že pomembneje, nobena naprava ne stimulirajo vaših možganov in da ste popolnoma svobodni, da si sami omislite lastno zabavo ali zamišljeno sedite v tišini.

Dolgčas ni težava, ki bi jo morali reševati. To je srbež, ki ga popraskaš. Dolgčas je vir idej. Radovednost, ki nežno trka na vrata vaših možganov in zahteva igro.

Dolgočasenje je sedenje pred črnim platnom. Neomejeno možnosti. Vi ste kapitani svoje ladje, pred vami pa se razprostirata temno moder ocean in bistro nebo.

Ko pridete k meni, da bi se potožili, da vam je dolgčas, se ne bom jezila. Še vedno ste mladi mornarji, ki še ne obvladate tehnik plovbe. Kot vaš starš vas bom usmerila, a ne bom vlekla vaše ladje. Ste me slišali?

Ne bom vlekla vaše ladje.

Ne bom vlekla vaše ladje.

Ne bom vlekla vaše ladje.

Bom pa vaš začasni kompas.

Pripravljeni? Posadka, vsi na krov!

Usmerite svoje oči proti Otoku omarice za šolski pribor. Legenda pravi, da je polna flomastrov barve draguljev in tako ostrih škarij, da lahko prerežejo najtrši kolaž papir, ki ga je kdajkoli ustvarila človeška roka.

Ali pa da vas usmerim proti Džungli sodnega dne, znani tudi kot naše dvorišče. Pravijo, da je trava zelena kot smaragdi, bazen s peskom pa prepoln plastičnih lopatic.

Če nobeno od teh dveh mest ne zbudi domišljije, vstopite, če si sploh upate, v Jamo polomljenih igračk. Vaša soba je v 1. nadstropju.

Vam je še vedno dolgčas? Pridružite se mi, neusmiljeni gusarji, pri ribanju palube.

Nisem niti mislila, da boste. Torej: ustreli!

Bunmi Laditam

Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor