Pustimo mami danes spati, da ne bo tako slabe volje

“Pustimo mami danes spati, da ne bo tako slabe volje,” je moj petletni sin nekega jutra zašepetal mojemu možu. Ta stavek me je zadel. Da, jaz sem zlovoljna mama. Seveda sem.

Pustimo mami danes spati, da ne bo tako slabe volje
Foto: Dragan

Še več, zavedam se, da je moj sin s to besedo bil zelo prizanesljiv, saj je v zadnjem času moje razpoloženje bilo bolj podobno totalnemu živčnemu razpadu. Težko diham. Tudi če sem vznemirjena zaradi česa, kar je on naredil (ali ni), koreni mojih občutkov sežejo globlje in so bolj zapleteni od vsega, kar se je dogajalo v tem trenutku. Vem, da vse to ni bila njegova krivda. Ko sem slišala ta stavek, sem spoznala, da ne glede na to, kako se trudim zatreti žalost in bes, tako da ju poskušam potisniti globoko vase, v nekem trenutku občutki neizogibno privrejo na površino kot frustracija in nerviranje. To je bilo močnejše od mene.

(Mimogrede: Noben nam ne pove, da je starševstvo najtežje takrat, ko moramo ostati starši v pravem smislu te besede, tudi ko gremo skozi najtežja obdobja svojega življenja. Včasih je imeti otroka najlažje in najboljše obdobje naših življenj.)

Po pravici povedano, sem v enem od tistih hladnih, težkih in bolečih obdobij v življenju – živim obdana z negotovostjo, bolečino, spremembami, odporom proti spremembam.

“Počutil sem se slabo, ko je najin sin to rekel,” mi je pozneje priznal mož. “Vem, da si slabe volje in jezna zaradi mene in jaz te ne želim več videti take. Ti si dober človek in krasna mati, a mu naše težave preprečujejo, da se tega zave.”

Pustimo mami danes spati, da ne bo tako slabe volje
Foto: Gabriela Pinto

Imel je prav – jaz sem tista, ki sem dovolila kopici težav, da vplivajo na moje razpoloženje, moj sin pa dobi samo slabši del – zlovoljno mamo. In veste, v čem je stvar? To, da bo tudi ta začasna faza šla mimo, tako kot vse ostalo in jaz bom na koncu našla svoj način, kako se spopasti s to tesnobo in težavami. Prebolela bom, seveda. Ampak to je edino otroštvo, ki ga moj otrok ima. Ta čas v njegovem odraščanju ne bo imel ponovitve. Če sem nesposobna in prešibka, da to prebrodim hitreje in lažje, potem je to to. Moj sin bo imel zlovoljno mamo. A je to tista mama, ki želim biti? Je to primer, ki ga želim dati svojemu otroku?

Moje življenje je nenadoma dobilo smisel: želim biti srečnejša mama.

Želim se spomniti nekdanje sebe, ki spontano prične plesati, ko sliši melodijo, se smeje in kliče svojega sina, da pleše z njo.

Želim, da se me spomni kot vedre, nasmejane mame, ne pa kot kače, ki širi svojo slabo voljo povsod, kamor pride.

Želim, da se toplega nasmeha spomni pogosteje od mrkega pogleda ali očitno vznemirjene osebe.

Želim, da on vidi, kako sprejemam vse življenjske situacije, jih rešujem in iz njih potegnem najboljše. Želim živeti srečno življenje in da to on čuti.

Pustimo mami danes spati, da ne bo tako slabe volje

To seveda ne pomeni prisilnega smejanja in pretvarjanja, da sem srečna – ta trik očitno ne deluje. Zame je to pomenilo najprej klic mojega terapevta, da se dogovoriva za nadaljevanje terapij. To je pomenilo, da se vprašam: “Kaj me dela srečno?” in iskanje načinov, da bo takih stvari več. Izogibanje situacij, ki me izčrpavajo in spravljajo v slabo voljo. Kaj lahko spremenim ali odstranim v mojem življenju? Katerih strupenih ljudi in situacij se moram izogibati?

Zame je to pomenilo DA moji potencialni sreči in iskanje občutka blagostanja v mojem življenju.

To je tudi pomenilo prepoznati tisti začetni občutek tesnobe v prsih še preden me zagrabi – prej, ko ga moji možgani sprejmejo in me pričnejo mučiti z mislimi in skrbmi in jaz pozabim na model matere, kakšna želim biti. To pomeni, da bom v bodoče zavestno, namerno izbrala biti srečnejša in manj vezana na vse negativno, kar se oglaša okoli mene in v meni.

To je zame neprestani napor z neizogibnimi padci. Občasno so še naprej zelo težki.

A vendar je moja odločitev, da postanem srečna in vedra oseba, verjetno najlepša stvar, ki sem jo lahko naredila za svojega sina.

To je tudi najboljša stvar, ki sem jo lahko naredila zase.

Michelle Horton

Ocena:
[Skupaj: 12 povprečno: 4.5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor