10 največjih napak staršev

10 največjih napak staršev

Veliko od naslednjih napak naredimo v imenu ljubezni. Vse prevečkrat mislimo, da otrokom pomagamo, ampak na dolgi rok je ta naša pomoč lahko napačna. Nekaj pa je napak, ker preprosto ne vemo, kaj bi storili drugače. Na srečo je en od temeljnih principov pozitivne vzgoje ravno ta: »Napake so odlična priložnost za učenje«. Zato si ne ženite preveč k srcu, če ste napravili katero od naslednjih napak. Otroci so zelo ljubeznivi in znajo odpuščati, mi pa imamo priložnost, da smo jim vzor, kako se naučiti iz lastnih napak.

1. Želimo takojšnji rezultat namesto dolgoročnega. Kaznovanje bo že takoj ustavilo neprimerno vedenje, ima pa tudi kar nekaj dolgoročnih efektov. Osredotočite se raje na rešitve namesto na kazen.

2. Pridiganje in vsiljevanje posledic namesto postavljanja radovednih vprašanj, ki bi otroku pomagala raziskati posledice njegovih odločitev. Otroci bodo raziskovali posledice svojih odločitev, če jih bodo vprašali, kaj se je zgodilo, zakaj se je to zgodilo, kako se o tem počutijo, kaj so se iz tega naučili in katere so njihove ideje, kako problem rešiti v prihodnosti.

3. Neupoštevanje otrokovega mišljenja, občutkov ali odločitev. Otroci se ponavadi vedno odločajo podzavestno. Te odločitve oblikujejo njihovo osebnost in vedenje. Otrok, ki ga bomo kaznovali, bi se lahko odločil »prizadel si me, prizadel te bom nazaj« »Počutim se sramotno, najbolje, da kar opustim vse« »počutim se nemočno, zdaj bom uporabil moč, da te premagam«. Nekateri postanejo odvisniki od odobravanja in se odločijo »sem slaba oseba, potrudil se bom, da bom dovolj dober, da bi me imeli radi«. Zato je največji dar, ki ga lahko predamo svojim otrokom, da jim pomagamo odkrivati in verjeti besedam »sposoben sem.«

4. Misliti »takoj zdaj moram nekaj ukreniti drugače moja vzgoja ni dobra in otroku popuščam« ko smo vznemirjeni, je absolutno najslabši možni način reševanja problemov. Takrat smo prav vsi iracionalni in se ne poslušamo. Počakati moramo, da se malce ohladimo (pogosto smo ravno starši tisti, ki bi si morali vzeti odmor) in nato nadaljevati, ko smo vsi dosegli pot do svojih racionalnih možganov, da skupaj poiščemo spoštljivo rešitev. Lahko problem celo postavimo na družinski urnik in tako zagotovimo dovolj časa za vse člane, da se pomirijo, preden se ga lotimo.

5. Smo preveč prijazni ali pregrobi, namesto da bi bili oboje istočasno. »Rada te imam, odgovor na tvoje vprašanje pa je ne.«

6. Reševanje ali pretirano varovanje. To otrokom odvzame priložnost, da ojačajo svoje »mišice razočaranja« in ugotovijo, da se brez težav lahko soočijo s plusi in minusi svojega življenja.

7. Da počnete tisto, kar ponavadi očitamo otrokom – ne poslušate. Naučite se ceniti otrokova čustva, namesto da jim pridigate o njihovem vedenju. Bili bi presenečeni, koliko bolj učinkovito je takšno početje pri spodbujanju sprememb.

8. Da nimamo vere v svoje otroke, da se bodo naučili in zrastli v atmosferi brezpogojne ljubezni in podpore, kjer se bodo naučili družbenih in življenjskih veščine. Otroci ne morejo rasti, ko jih starši pretirano kontrolirajo ali so preveč permisivni. Rastejo takrat, ko starši svoje otroke vključujejo v iskanje rešitev.

9. Misliti, da morajo otroci za svoje napake »plačati«, namesto da bi poskrbeli, da se iz njih kaj »naučijo«. Ustvarite tradicijo med časom za kosilo, kjer se boste pogovarjali o dnevnih napakah in kaj ste se v okviru tega naučili.

10. Ne verjamemo vase. Pametno je, da se kot starši veliko naučimo in potem filtriramo vse skozi svoje srce in notranje znanje – in vzgajamo z ljubeznijo in zaupanjem.

Jane Nelsen/postoovediscipline

Ocena:
[Skupaj: 7 povprečno: 4.6]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor