9 osnovnih življenjskih modrosti, ki bi jih otroci morali spoznati do srednje šole
Kot starši imamo svoje otroke tako zelo radi, da bi jim radi pomagali, jih obvarovali, oblikovali v popolne in zadovoljne ljudi. Na žalost pa pretiravanje na teh področjih privede do nasprotnega učinka, ki otroke pusti nepripravljene na svet in življenje v dobi odraščanja.
»Starši, mi naredimo preveč. Seveda z dobrim namenom, ampak s prekomerno pomočjo jim odrekamo možnost, da bi se naučili zelo pomembnih stvari, za katere se je izkazalo, da bi jih morali obvladati, da bi se znašli na trgu dela, si našli stanovanje, se orientirali v neznanem mestu, komunicirali z odraslimi, ki nanje niso čustveno navezani,« pravi Julie Lythcott – Haims, nekdanja dekanka novincev na Univerzi Stanford.
Zdaj mami dveh srednješolcev, Lythcott – Haims-ovi, je bil a-ha trenutek, ko je leta 2009 na srečanju staršem novincev razlagala, da jim morajo spustiti iz svojih gnezd, potem pa odšla domov na večerjo in svojemu 10-letnemu sinu narezala meso.
»Takrat sem videla povezavo« pravi »Kdaj prenehamo z rezanjem mesa? Kdaj nehamo namesto njih gledati levo in desno ob prečkanju ceste? Vse to so stvari, ki jih počnemo, da bi pomagali, jih obvarovali in tako naprej, ampak če si držal v zavetju 18-letnika in počel vse to skozi vseh 18 let, bo ta otrok odšel v svet zmeden. Ugotovila sem, da je bil to razlog, zaradi katerega so se Stanfordski novinci, s katerimi sem imela stik, v smislu dosežkov G.P.A. (Grade point average, povprečna ocena) in življenjepisa otroštva, opirali na svoje starše, da so zanje opravljali življenjsko pomembna opravila.
Ste pripravljeni prenehati s helikopterskim starševstvom in pripraviti svojega otroka na življenje mladostnika? Lythcott – Haims deli z nami nekaj osnovnih življenjskih znanj, ki jih mora spoznati vsak otrok do srednje šole.
Priprava obroka
»Do časa, ko vaš otrok vstopi v srednjo šolo, bi moral biti pripravljen postoriti vse, kar zadeva skrbi zase, v primeru, da bi bilo to potrebno« pravi Lythcott – Haims. »Ne govorim, da prenehajte pripravljati večerjo svojim otrokom, pravim pa, da morate zaupati v njihovo sposobnost samostojne priprave zajtrka, da so si sposobni pripraviti kosilo.«
Medtem ko jim boste večino dni obroke pripravljali vi, si morate želeti, da to znajo postoriti tudi sami, ko bo potrebno. »Ko se karkoli zgodi, babica zboli in mora eden od staršev pohiteti na drugo stran mesta, da bi zanjo skrbel, medtem ko je drugi na delovnem mestu, morate mirno vedeti, da lahko vaš srednješolec s svojim znanjem poskrbi za svoje kosilo in večerjo, veste?« starejši kot so, bolj močan mora biti občutek »To zmorem«. Tu je usposobljenost, tu je prepričanje vase, ki pride preko usposabljanja.
Pravočasno samostojno prebujanje
»Ko vaš otrok vstopa v srednjo šolo, vam mora biti jasno, da se bo zbudil, umil in oblekel čista oblačila sam od sebe.« trdi Lythcott – Haims. »To poudarjam, ker nas je preveč, ki jim glede tega popuščamo. Smo njihova budilka in kaj se zgodi? Pozni so na zajtrk, zamujajo v šolo in mi jih vozimo. Vse, kar jih s tem naučimo, je, da bomo vedno tu, da jih zbudimo in peljemo. Kar pa ne drži.«
Pranje perila
Ko najstnike učimo osnovnih opravil, moramo ob tem paziti, da nismo pikolovski in jih s tem ponižati, ker opravila še ne obvladajo. »Če tega ne znajo, je krivda na nas samih, ker jih nismo naučili, starši morajo priznati (svojim otrokom) da so bili preveč ustrežljivi.« Namesto tega jim opravila pokažimo, jih spremljajmo dokler stvari ne storijo prav in jih šele nato prepustimo same sebi.
Samostojno zagovarjanje
Večina nas je že slišala za zgodbice o starših, ki kličejo profesorje na univerze in se pritožujejo nad ocenami njihovih otrok, kajne? Novica za vas: To bi se moralo končati tudi v srednjih šolah. »Če ste eden tistih, ki mora skozi celotno srednjo šolo viseti na elektronskih sporočilih za učitelje s tem učite vašega otroka, da »nisi sposoben, to moram opraviti namesto tebe«, kar je zanje zelo uničujoče,« pravi Lythcott – Haims.
Namesto tega raje naučite vašega otroka, kako se pogovarjati z avtoritativno osebo in sam sebe zagovarjati. »Sama bi rekla, dragi moj, poglej, vem, da te ta ocena nervira ali si razdražen zaradi dogodkov v nogometni ekipi in mogoče neke informacije nisi dobro razumel, zato je na tebi, da se spoštljivo pogovoriš z učiteljico in se zagovarjaš sam, in če te ob tem otrok gleda z grozo, nadaljuješ, zmoreš, vem da zmoreš, če želiš lahko skupaj vadiva? Edini način, da jih naučimo, je ta, da se umaknemo in jim stvar prepustimo.«
Poleg tega, pripravite jih, da bodo poslušali sogovornika in razumeli, da vedno ne bo šlo po njihovi volji. »Velikokrat ne dosežejo željenega izida in si mislijo »no, vsaj poskusil sem«, pridejo domov in se naučijo spoprijeti s porazom, ker v življenju nikoli ni vse po tvoje.«
Samostojno pripravljanje torbe
»Vedno jim pripravljamo stvari v nahrbtnike« razlaga Lythcott – Haims » joj, nočem, da pozabiš svojo domačo nalogo! In potem ta nahrbtnik postane službena aktovka in oni niso osvojili znanja, da bi se za delovni dan primerno pripravili in zjutraj preverili, če imajo vse potrebno s seboj. Kaj potrebujem? Denarnico, ključe, kosilo, potrebščine, prenosnik.«
Naročanje v restavraciji
Medtem ko bi se morali to otroci naučiti že mnogo prej, ni nič zamujenega, če se s tem srečajo tik pred srednjo šolo. Če še nikoli niso naročali sami, jim recite »dragi moji, čas je, da si hrano naročite sami. Ni moja stvar, da se odločam, kaj boste jedli ali da boste najbrž, kot vedno, običajno naročili ali da naročam za celotno družino.«
Opomnite jih, da gledajo natakarja v oči, so vljudni, povedo kaj želijo in se zahvalijo. »Zelo hitro bo prišel dan, ko bodo zunaj s prijatelji ali fantom/dekletom in si bodo močno želeli, da bodo to znanje imeli. Ne samo da bodo naročili hrano, pač pa tudi, da so ob tem spoštljivi – da ne bi izpadli bedaki, mulci s kreditno kartico, ki lahko hrano plačajo, ne znajo pa se primerno obnašati.« opisuje opažanje Lythcott – Haims.
Pogovor z neznanci
»V življenju bodo srečali ogromno neznancev, če dobro pomislimo, ampak držimo se pravila »ne govori z neznanci«, ki je seveda napačno, pravilno bi bilo »naj te naučim ločevati le nekaj malega čudnih posameznikov od velike, velike večine normalnih neznancev«, to bi bilo pravo znanje.«
Potem pa pošljite svoje otroke v svet, da se z neznanci pogovarjajo – varnimi. Lythcott – Haims je svoje otroke učila tako, da jih je z 20 dolarskim bankovcem pošiljala po manjše opravke peš v trgovino blizu njihovega predmestnega domovanja, ob čimer so morali za pomoč prositi prodajalce. »Vračali so se polni ponosa,«,se spominja.
Nakupovanje živil
Je vaš otrok že kdaj opazil označevalne table nad policami v živilskih trgovinah, ki povedo, kje se določeni izdelki nahajajo? Vedeti bi morali, kako se znajti sami v trgovini, opozarja Lythcott – Haims. »Pošljite jih same z eno od tistih priročnih košaric po pet ali šest izdelkov,« pravi, »če imate 13-letnika, ki ga do tedaj v trgovini še niste izpustili z oči, vas bo groza, ampak 13-letnikov v živilskih trgovinah ne ugrabljajo.«
Načrtovanje izleta /srečanja
»Ko je skupina vrstnikov dovolj stara in pripravljena načrtovati skupinsko aktivnost, jim to dovolite,« prosi Lythcott – Haims. »Sem mati, ki zaupa svoji 12-letni deklici, ko gre s prijateljicami na filmsko matinejo kjerkoli/kakorkoli so se organizirale – saj veste, nekdo od staršev jih pelje, drugi jih pride iskat, karte pa si kupijo same in prinesejo še denar za prigrizke.«
Medtem ko vas otrok seznanja z načrtom, da se prepričate, da v organizaciji ni napak, ne pustite, da bi vaš strah za otroka prerasel v njegov strah pred svetom. »Ko se odločajo v svet sami, da si ogledajo film, gredo v trgovino, se sprehodijo po ulici in kaj pojedo, karkoli že je –si tega želijo,« razlaga Lythcott – Haims »To je njihov način razpiranja kril«.