Bi radi, da otrok sodeluje z vami? Poskusite naslednje …

Še noben otrok ni rekel, da je brisanje mokrih noskov in striženje dolgih nohtkov, menjava polnih plenic in požiranje zdravih sirupov, sedenje v avtosedežu in pikanje z injekcijo med njegovimi najljubšimi rečmi.

Bi radi, da otrok sodeluje z vami? Poskusite naslednje …

Ker otroci omenjenim aktivnostim ponavadi niso naklonjeni, se jih starši lotimo že z predhodnim odporom in strahom. Zato v našem zanosu, da bi potrebno opravili, hitimo ob previjanju dojenčkove pleničke in prav prikrito in hitro obrišemo smrkav nosek. Zamotimo svoje otroke, da jim lahko podtaknemo zdravilo in jih držimo pri miru, ko jih je treba cepiti. Poskušamo jim striči nohte in lase, ko ne gledajo, mogoče celo takrat, ko spijo.

Ironično ravno te naše taktike povzročajo nelagodje in povečajo odpor, ki se ga želimo izogniti. Otroci se hitro naučijo zbežati, ko nas zagledajo z robčkom v roki.

Obstaja pa prav preprosta skrivnost, ki vse te težavne odgovornosti omili in jih celo (ne glede na to, kako nemogoče se zdi) spremeni v prijeten skupni čas.

Skrivnost za otrokovo sodelovanje je pri vseh aspektih uspešnega starševstva enaka: spoštovanje. Novorojenčki, dojenčki, malčki, predšolski otroci – ljudje vseh let – si želijo biti vključeni in vabljeni k sodelovanju, bolj kot da se jim samo nekaj naredi. Kdo bi jim zameril?

Tu je nekaj ključnih načinov za izkazovanje spoštovanja:

Aktivnost naj postane znana rutina, nanjo otroka predhodno opozorite

Življenje je za malčke lahko preveč vznemirljivo. Več vedo o stvari, v katero se spuščajo, več je verjetnosti, da jo sprejmejo pozitivno da ji bodo dorasli.

Otroke vzgajamo na dva načina:

  • razvijamo dnevno rutino, da vedo, kaj lahko pričakujejo
  • z iskrenim pogovorom o tem, kar se bo zgodilo (na primer pri obisku zdravnika), preden dogodek pride na vrsto.

»Predvidljivost je ustvarjanje navad. Razvijanje navad omogoča lažje življenje s pravili: ker majhni otroci ne razumejo razlogov za pravila, ki naj bi jim sledili, je bolje, če ta pravila postanejo del običajne rutine. Nekaj stvari je, za katere ni nobene potrebe, da bi jih vsakič znova pojasnjevali, ko pride čas zanje, kot je recimo umivanje zob.« – Magda Gerber.

Ne prekinjajte jih

Spoštujte otrokovo igro in ostale izbrane aktivnosti. Ne prekinjajte jih, če to ni nujno potrebno. Večinoma se zavedamo, da smrkav nosek ali mokra plenička lahko počakata, da otrok konča ali pa da bo imel nekaj časa. Spet pa velja, pripravite ga »čez nekaj minut bo treba obleči pižamo, umiti zobke in izbrati pravljico za lahko noč.«

»Če ima otrok dovolj časa za samostojno igro, brez prekinitve, se bo veliko bolj verjetno strinjal in sodeloval z zahtevami staršev.« –Gerber

Komunicirajte tudi z najmanjšim dojenčkom

Otroci so popolnoma človeški vse od svojega rojstva, ki jih z iskrenim in direktnim pogovorom spodbujamo k sodelovanju. »Moram ti obrisati smrkav nos, prosim, drži svojo glavo za trenutek pri miru.

Ponudite neodvisnost

Pustite, da otrok kakšno stvar naredi sam ali to vsaj poskusi narediti. Kaj lahko izgubite? Mogoče boste celo presenečeni nad malčkovim talentom za brisanje nosu. Otroci oziroma malčki se počutijo neodvisne, če jim ponudimo izbiro: »Bi rad vzel zdravilo zdaj ali po kosilu?« »Kateri noht bi rad postrigel najprej?«

Pazite pa na negativne odločitve. Lahko bi se zdelo bolj vljudno in spoštljivo do otroka, če bi vprašali »ti lahko zdaj dam tvoje zdravilo?« ampak seveda bo to mogoče le v primeru, če so vse možne opcije, ki jih otrok lahko izbere, sprejemljive.

Upočasnite vse skupaj

Upočasnite kretnje, besede in čas med njimi. Mlajši kot je otrok, več časa potrebuje za procesiranje vaših besed.

»Otrokovo zavedanje samega sebe lahko poglobimo s pomočjo odločanja, če mu pustimo dovolj časa, da se sam odloči, ko smo ga nekaj prosili. Tako se lahko otrok sam odloči, če bo sodeloval ali ne.« – Gerber

  1. NE OPRAVLJAJTE VEČ OPRAVIL HKRATI

Ne opravljajte več opravil hkrati

Med skupnimi dejavnostmi otroci potrebujejo našo popolno. Bodite pozorni, povežite se in spodbujajte otroke, da bi počeli enako.

Potrdite

Če se situaciji približamo spoštljivo in se naš otrok še vedno upira ali nam ugovarja, potrdite njegova čustva in njegov pogled na dogajanje. »Glavo obračaš stran. Nočeš, da ti nos obrišem z robčkom. Bom malo počakala, da boš pripravljen.«

Ko kljub našemu spoštljivemu pristopu otrok sodelovanje zavrne in moramo nos obrisati na silo, je še toliko bolj pomembno, da potrdimo njegovo žalost ali jezo »tole ti ni bilo všeč, razjezila sem te.«

Zahvalite se

Zahvalite se svojim otrokom za pomoč, namesto da jim ponujate prazno »bravo« hvalnico. Priznajte njihove dosežke in napredek »zdaj si znaš že sam umiti zobe.«

Janet Lansbury

Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor