Jok in solze otroka

Jok in solze otroka

Solze otroka so tako velikokrat izbrisane in prehitro posušene, da sploh nimajo časa, da bi nam povedale svojo zgodbo. Kaj nam solze govorijo?

Solze imajo 100 odtenkov. Lahko so solze sreče, lahko so solze ganjenosti. Največkrat pa so solze izraz stiske ali žalosti. Lahko otrok joka zato, ker ima občutek, da ne zna, da ne zmore. Lahko ga je strah. Lahko je prizadet. Je vsega preveč in ga občutki preplavljajo. Lahko se mu godi krivica.

Ničkolikokrat se že slišala, da otrok izsiljuje in zato joka, ker mu ne damo tistega, kar si želi. Starš to ve zato, ker ko otrok dobi, kar si želi, se solze posušijo. Ampak otrok lahko joka zato, ker še ne zna ravnati s frustracijo, ker še ne zna regulirati svojih občutkov in čustev ob meji, ob tem, da mu rečemo NE. In tukaj je naloga starša, da ga sčasoma in z mnogimi izkušnjami nauči, da je v redu, če je razburjen, ker nečesa ne sme, da lahko to izrazi in da je starš tukaj zato, da mu pomaga čez te občutke nelagodja in preplavljanja. Ne da mu vedno popusti, ampak da ga vodi in je ob njem!

Otrok največkrat potrebuje ob sebi PRIČO svojega doživljanja, ker starš je otroku zrcalo. “Če me starš vidi in čuti, potem je moja realnost resnična. Potem je res to kar čutim.” je njegovo doživljanje. Otrok namreč potrebuje odsev svojega sveta, da zanj lahko postane resničen.

Solze govorijo, da otrok ob sebi potrebuje ljubečo mamo ali očeta (ali babico ali dedka ali prijatelja), ki bo ob njem, ko je v stiski. Tako da dobi izkušnjo, da ni treba, da je v stiski sam, ampak se lahko na drugega nasloni, ko to potrebuje. To pa je njuna izkušnja za vsakega otroka, ki jo ponese s seboj v odraslost. In koliko odraslih se danes v svoji stiski ne zmore obrniti po pomoč? Dajmo otroku to izkušnjo in bo tudi njegova odraslost lažja, ker bo vedel, da se lahko nasloni na drugega, ko to potrebuje.

Ana Bešter Bertoncelj

Ana Bešter Bertoncelj

Sem magistra sociologije, ki sem že v svoji magistrski nalogi z naslovom »Povezanost med otrokovo navezanostjo na mater in njegovim socialnim razvojem«, raziskovala odnose in navezanost. Svoje znanje o odnosih sem nadgradila na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kasneje pa sem se dodatno izobraževala iz transakcijske analize in dosegla naziv TAP (Transactional Analyst – Psychotherapist).

Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.

Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.

Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
Ana Bešter Bertoncelj
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor