Kako pripraviti otroka, ki krši pravila in ne posluša, k sodelovanju
“Mami, prekršila si svoje pravilo! Svoj avto si uporabila za omaro!” To mi je nadvse navdušeno rekla moja hči, ko je v ledenem avtu opazila moj pozabljen, zmečkan in zapuščen plašč. “Prav imaš. In vesela sem, da si opazila in mi to povedala,”sem ji rekla z nasmehom na ustih. “Naslednjič plašča ne bom pustila v avtu.”
“Mami! Saj ni nič narobe! Ali me boš nesla štuporamo, ko prispeva? In stavim, da se boš naslednjič poboljšala,” je dodala s trapastim nasmeškom.
Ko mi je hči igrivo razložila, da ni bilo nič hujšega, da sem pozabila svoj plašč v avtu, sem zaslišala svoje lastne besede. Te iste besede, ki jih sama uporabljam, ko se zgodijo manjše napake in manjši namig sta naredila svoje.
Kaj pa, ko otroci kršijo pravila in ne poslušajo? Pozitivna disciplina lahko pomaga.
Otroci včasih kršijo pravila in ne poslušajo. Včasih se zavemo, da je to le napaka, tako kot na primer igriva imitacija hčerkinega “saj ni nič narobe”. Spet drugič smo prepričani, da je kršenje pravil ali neposlušnost neprimerno vedenje ali celo kljubovanje discipliniranju.
V takih primerih običajno iščemo najboljši način discipliniranja, vendar pa ni vedno jasno, kaj je najbolje narediti. Vemo samo, da bi nekaj bilo potrebno narediti … ker se otroci “ne bi smeli izmazati”, če kršijo pravila! in “Otroci se morajo zavedati posledic svojih dejanj,” kot so mi povedali starši na nedavni delavnici.
Kakršenkoli je že odziv, je vedno naš cilj pomagati otrokom se naučiti, kako sprejeti odgovornost in kako pomembno je poslušanje naših navodil. In zaradi tega je pomembno, da otroka ne kaznujemo. Zato, da se otrok NE bo počutil zaskrbljenega, zmedenega in napačno razumljenega. Oddaljenega od tiste osebe, ki bi mu morala nuditi varnost in oporo.
Vodstvo in opora namesto kaznovanja
Če predpišete kazen za kršenje pravil, se lahko zaradi tega otrok ‘maščuje’ ali umakne. Kako to izgleda? Morda otrok ne bo želel jesti, bo želel iti v posteljo ob kasnejši uri, vam bo predrzno odgovarjal ali se kakor koli drugače obnašal na način, ki bo privabil negativno pozornost. Včasih nezavedno spodbujamo to neposlušnost in nesodelovanje ravno z načinom, s katerim ga hočemo zaustaviti. Ko govorimo o otrocih in poslušanju, dva minusa ne dasta plusa.
Prav nekaj magičnega je, če uberete miren, topel, radoveden in razumevajoč pristop, s katerim boste pomagali otroku, ko krši pravila ali ne posluša.
Ker pristop z vodenjem in oporo odpre vrata skupnemu delu. Ustvarja zaupanje in privablja sodelovanje. Otrokom nudi možnost, da začnejo razumeti sami sebe in druge. Da premislijo o svojih možnostih in odločitvah. Tak pristop vam da priložnost, da vas bo otrok videl kot zaupanja vreden vir pomembnih informacij.
Hčerino igrivo posnemanje je bil velik opomnik, kako močno se pravzaprav besede našim otrokom vtisnejo v spomin in kako vplivajo na njih. Če se odločimo, da bomo na tak način otroke spodbujali pri nepomembnih zadevah, imamo več možnosti, da se bodo pravilno odzvali pri tistih, ki so pomembnejše.
Ta pravila so tu zato, da se kršijo (no, ne ravno …)
Pravila so pomembna. Še posebej pravila, ki so pomembna za otrokovo varnost. Pravila je pametno prilagoditi tako, da odražajo vaše družinske vrednote in potrebe. Zavedati se moramo, da bo otrok ta pravila preizkušal in jih kar nekaj verjetno tudi prekršil.
Preizkušanje mej je preizkušanje lastne neodvisnosti, kar je dobra stvar, četudi se tepemo po glavi. Ja, je zelo izčrpavajoče, vendar pa je nujno potrebno za vzgajanje neodvisnih otrok.
Še bolje pa je, če otroku pomagamo in ga vodimo, ko prekrši pravila, in ne kaznujemo. Ker to da otrokom vzorec, kako reševati probleme, odgovornost za učenje ter okrepi njihove ‘mišice neuspeha in trdoživosti’.
Če se osredotočite na razumevanje napak in nepravilnega vedenja, namesto na nadzor in kazen, bo to ohranilo zaupanje in spodbudilo sposobnosti. To prav tako goji dinamiko sodelovanja, ki jo lahko začnete uporabljati že, ko so otroci čisto majhni.
Disciplina je resnično učinkovitejša, ko se osredotoča na učenje, razumevanje in vodenje otroka, namesto da skušate otroka spraviti v slabo voljo.
Kaj storiti, ko vaš otrok krši pravila in vas ne posluša
- Saj ni nič tako zelo narobe: Če vaš otrok prekrši manjše pravilo in je to res samo napaka oziroma ga je spregledal po pomoti, mu mirno razložite, da je to ‘saj ni nič tako zelo narobe’ trenutek. Nato mu predstavite vse manjkajoče informacije, ki jih potrebuje, da se to ne bi spet zgodilo.
- Angažirajte se in poslušajte: Otroka vprašajte, če se mu svita, kako popraviti napako. Sčasoma bo vaš otrok to začel početi sam od sebe.
- Popravek: Ali opažate nesramno vedenje? Dajte svojemu otroku priložnost, da vedenje popravi. To lahko zveni kot: ‘Ali mi lahko pokažeš način, kako pobožati psa, ki je nežen in prijazen?’
- Ustavite obnašanje in poslušajte mnenje: Ko opazite, da se vaš otrok vede na način, ki je nekoristen in nepotreben, mirno pristopite in to obnašanje ustavite. Potem dajte otroku možnost, da se poveže z vami in se izrazi. To lahko zveni kot: “Ne bom ti dovolila, da tepeš svojega brata!” Nato stopite med otroka. “Tu sem zate. Ali mi lahko poveš, kaj se dogaja?” Ko poslušamo mnenja in občutke, s tem pomagamo otrokom, da se naučijo samonadzora in znajo kasneje boljše izbirati.
- Sodelovati z/delati za: Otroku lahko ponudite pomoč pri popravljanju, čiščenju ali izboljševanju, ko jo potrebuje. Odnos “sodelovati z” in ne “delati zanj” lahko preoblikuje neprimerno vedenje v trenutek za učenje. Otrok bo dobil občutek, da se od njega ne pričakuje le to, da napako popravi, pač pa, da je tega tudi sposoben.
- DA in NE, le ko resno mislite: Postavite jasne meje in jih ohranjajte, da bo vaš otrok razumel, kaj res pričakujete.
- Spoštujte in spodbujajte: Svojemu otroku naklonite enako spoštovanje in obravnavanje, kot ju želite videti, ko se on pogovarja z vami, družino, prijatelji in učitelji.
- Najprej učenje, potem zaupanje: Prizadevajte si, da ne boste predolgo razmišljali o prekršenih pravilih (Morda si boste morali dati duška pred svojimi prijatelji in njim vse povedati ali pa svoja čustva zapisati na papir, da boste jezo lahko odplaknili.) Stremite k temu, da otroka naučite in se potem umaknete ter mu s tem pokažete zaupanje, da verjamete v to, da se je iz tega nekaj naučil in da sledi vašim navodilom.
Kaj pa, če otrok redno krši ista pravila?
- Jane Nelsen, avtorica “Pozitivne discipline”, predlaga, da si vzemite čas za trening, kar pomeni, da dajte otroku dovolj časa z vami, da vadi in se res nauči tega, kar se od njega pričakuje.
- Premislite o številu pravil in jih zmanjšajte. Če je pravil preveč, to lahko postane pravo nadzorovanje in omejevanje. In večina otrok bo postala precej kreativna (na primer: laganje, kršenje še več pravil), samo da jih ne bi ujeli pri tem.
- Razmislite, ali je potrebno prilagoditi pričakovanja in okolico (večja varnost v hiši, nadzor, drugačen način razlage), da bodo primerni starosti in razvoju vašega otroka.
Osredotočite se na povezovanje: Ali otrok dobiva dovolj vaše brezpogojne in pozitivne pozornosti?
Ali si vzamete čas, da ste z otrokom, se z njim igrate, poslušate njihove sanjarije, misli in želje? Ali skupaj ustvarjate posebne trenutke? Ali svojega otroka gledate z ljubeznijo, prijaznostjo in skrbjo? Ali odpustite in celo pričakujete nepopolnosti?
Ker ljubiti nekoga, pomeni, da ga vidimo, resnično vidimo, kljub vsem motnjam, kaosu, neredu in nepopolnostim.
Bolj, ko se bo vaš otrok počutil ljubljeno, razumljeno in spodbujano, bolj bo sledil vašim navodilom. Ni vam treba, da ste popolni ter ni se vam treba izmišljevati zapletenih tabel in shem za vzorce vedenja. Samo preprosta pripravljenost za vlaganje v odnos v teh zgodnjih letih bo naredila ogromno razliko.
Zapomnite si, da vam ni spodletelo, če vaš otrok preizkuša meje. Ko boste pomagali svojemu otroku, da raste, boste imeli veliko možnosti, da rečete ‘ne’, še enkrat razložite pravila (in še enkrat), poslušate jok, frustracije in strahove. Ponudite objem, poiščite “sodelovati z” trenutke in dovolite še eno priložnost. Ustavite se, vključite se in zapomnite si, da je vaš otrok sposoben in pripravljen na učenje od vas.