Narejeni smo tako, da takoj, ko se nam zgodi kaj slabega, pomislimo na najhujše
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Dobro je, da vi veste in da otroku poveste, da smo narejeni tako, da pogosto ko se zgodi kaj slabega, katastrofiramo. Katastrofiranje pomeni, da takoj ko se nam zgodi kaj slabe, ali izvemo za kaj slabega, pomislimo na najhujše, kar bi se lahko zaradi tega zgodilo.
Takrat, ko vas zagrabi v mislih katastrofiranje, si pomagajte tako, da si priznate, da to delate in da zavestno upočasnite razmišljanje. Da trenirate postopno razmišljanje, ki ne bo obtičalo v katastrofiranju.
Zato se zavestno osredotočite tudi na bolj stvarne izide.
Kadar iz problema naredimo katastrofo, to ustvarja občutek ujetosti, nemoči, brezizhodnosti. Na namišljeno katastrofo se naše telo odziva, kot bi katastrofo zares doživeli.
Primer
Oče 5 letnega Aleša in 2,5 letnega Jaka gre z otrokoma ven na igrala. Aleš in Jaka hodita po stopnicah na tobogan in se spuščata dol. Potem starejši začne skakati s stopnic, pri tem ga posnema Jaka. Na eni točki očeta postane strah, da starejši skače s previsoke stopnice in da bo padel.
Možen izid, če se oče prepušča katastrofiranju
Začne govoriti sinu: »Ne smeš skakati od tako visoko. Boš padel na glavo in si jo razbil. Bo tekla kri in boš šel v bolnišnico.« Potegne oba otroka za roko stran od tobogana in ju odvleče domov. Oče je ves prestrašen, povrhu jezen, saj jezo lažje izraža. Mlajši sin se joče, starejši se počuti krivega in je jezen na očeta.
Možen izid, če se oče ne prepusti katastrofiranju
Najprej pri sebi preveri, ali je res, da bo otrok kar padel na glavo, kot si je naslikal pri sebi. Ve, da verjetnost obstaja, da v tej najhujši možni varianti je možno tudi to. Razmisli, kaj lahko naredi, da bi to preprečil. Ugotovi, da opozori vsakega otroka, od katere stopnice mu še dovoli skočiti. Razloži mlajšemu, da ko bo večji, bo lahko skočil z višje tako kot njegov starejši brat. Da pa sedaj lahko skače z nižje, ker je že dovolj spreten za to višino, za višjo pa še ni. Razloži starejšemu, da je lahko skakanje nevarno in da je videl, da se je komaj pri skoku izmaknil spodnji stopnici in da bo ta višina dovolj. Da ko bo razvil več spretnosti skakanja, bo lahko skočil z višje. Dovoli si razmisliti tudi o tem, da se v najboljšem primeru ne bo zgodilo nič od njegovih strahov. Verjetno je, da se bo otrok udaril v nogo ali ritko in da to lahko prepreči, da se pogovori z otrokoma o varnem skakanju. Včasih je treba otroka tudi odstraniti z igral, če ne upoštevata varnostnih pravil … Lahko pove otroku, da lahko pade in ga uči spretnosti dobrega odskoka. Jasno pa mora postaviti pravila, kdaj bo en ali drugi moral s tobogana, če ne bo upošteval varnostnih pravil. In to tudi upoštevati …
Če se ujamete v katastrofiranje, potem boste delovali na način, ki ne kaže rešitve. Vsekakor je pomembno tudi ubesediti otrokova čustva in sebi priznati svoja.
Kakšni so vaši načini katastrofiranja? Kakšni so vaši načini katastrofiranja, ko ste z otroki?
Ima doktorat in specializacijo iz Zakonske in družinske terapije, je usposobljena Imago edukatorka in terapevtka za delo z otroki. Vključena je v redno supervizijsko spremljanje terapevtskega dela in je članica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.
- Da bo vajina luč odnosa lepše svetila in Nadine kartice za pare - 30. 5. 2020
- Kaj optimizem ni - 20. 10. 2019
- Narejeni smo tako, da takoj, ko se nam zgodi kaj slabega, pomislimo na najhujše - 20. 10. 2019
