Sedem problemov, ki jih ne bom reševala svojemu otroku

Starševstvo je nenehen boj: bi morali slediti svojim občutkom in vedno priskočiti na pomoč otroku ali bi se morali včasih temu tudi upreti? Ko se otrok spre s prijateljem ali se muči z neko sestavljanko, je naša prva starševska reakcija, da mu pomagamo in rešimo ta problem namesto njega: naj se spustimo v boj z malimi ljudmi ali naj najdemo ta košček sestavljanke, ki se trmasto skriva?
Sedem problemov, ki jih ne bom reševal svojemu otroku
Foto: Scott & Elaine van der Chijs

Mar ni to kontraproduktivno? Mogoče pa bistvo starševstva ni v tem, da otrokom naredimo njihova življenja čim lažja, ampak da jih pripravimo za samostojno reševanje problemov?

Po drugi strani pa niti ena teorija verjetno ne bo preprečila mami, da dvigne svojega otroka, ko pade. Pomembno je, da otroci vedo, da smo vedno tam za pomoč, nasvet in tolažbo. Ko so prepričani, da so starši za njimi, bodo lažje razvili svoja krila in poleteli v samostojno raziskovanje sveta.

Seznam problemov, ki jih ne bi smeli reševati namesto otrok, če jim resnično želimo pomagati

Dolgčas

Včasih se mi zdi, da smo iz življenja današnjih otrok dolgčas iztrebili: kup nalog, dejavnosti, na katere hitimo, zabavne naprave, s katerimi smo obkroženi, so dostopne samo z enim samim klikom … Kdaj pa imajo otroci svoj čas za dolgčas? Resnica je, da se otroci ne marajo dolgočasiti in verjetno bodo takoj namrščili obraz, ko jim postane dolgčas, vendar pa so dolgočasje najbolj rodovitna tla za spodbujanje ustvarjalnosti, raziskovanja sveta, izmišljanje novih iger … Ko mi bo otrok naslednjič prišel povedat, da mu je dolgčas, vem, kaj mu bom rekla: v redu se je dolgočasiti. 🙂

Preberite tudi: Dragi otroci, mora vam biti dolgčas

Frustracije

Včasih so lahko tudi najmanjše težave vir nezadovoljstva, še posebno za najmlajše, ki se šele učijo spopadati z močnimi čustvi. Ni treba vedno namesto otrok reševati vseh njihovih frustracij: nezdružljivih lego kock, dela sestavljanke, ki ga je težko najti, izgubljene barvice, muce, ki je ne more narisati … Najboljši nasvet, ki jim ga lahko damo, je, da naredijo malo premora z neko drugo aktivnostjo. Po premoru bo otrok zagotovo lažje sam rešil problem, ki ga tako frustrira.

“Ta hrana mi ni všeč”

Jemo raznoliko. Jemo hrano, ki je trenutno razpoložljiva (še posebno domačo, ki jo pridelamo na vrtu). Rezultat tega je, da vsak včasih je priljubljeno hrano, včasih pa je tisto manj priljubljeno. Lahko odstranimo sestavine, ki jih resnično sovražimo in jemo ostalo, ne bomo pa kuhali več različic kosila. Pika.

Neuspeh

Strah pred neuspehom pomeni, da ne bomo želeli tvegali. Z občasnimi neuspehi ali možnostjo neuspeha se učimo, da je tudi neuspeh sestavni del uspeha, vadimo sposobnost reševanja problemov in preizkušamo svojo vztrajnost, da bi se še bolj potrudili. Ko vidimo, da gre otrok v napačno smer pri reševanju nekega problema, naj dokonča. Bolje se je učiti na majhnih neuspehih. Porušene lego kocke ali narobe pomešane barve niso velika škoda.

Pomanjkanje denarja

Namen žepnine je, da se otrok nauči razpolagati z denarjem in prevzeti odgovornost za svoje stroške. Ni treba, da je žepnina velika, da bi bila poučna. Večjim otrokom lahko damo odgovornost razpolaganja z letnim proračunom za lastna oblačila (razen tistih osnovnih). Če otroci porabijo ves proračun za drage teniske, je napaka, ki je starši ne bi smeli popravljati. Napake so povsem normalne in bolje je, da jih naredijo zdaj, ko so še pod streho staršev.

Prepiri s prijatelji

Zagotovo boste večkrat v skušnjavi, da bi posredovali v otroških prepirih, še posebej, če boste videli, da je vaš otrok zaradi tega žalosten. Ampak zadržite se in se ne vmešavajte, ker otroci rabijo konflikte z vrstniki, da bi se naučili dogovarjati in spoštovati meje drugih. Če starši pomagajo reševati vse spore, otrokom odvzemajo dragoceno priložnost, da bi razvili socialne veščine.

Domača naloga

Kdaj je šola prenehala biti odgovornost in “delo” za otroka in kdaj je postala odgovornost in skrb starša? V ambiciozni dirki za uspehom je učenje skupaj z otrokom postalo obvezno in celo pisanje domačih nalog namesto njega. Starši berejo čtivo in jih pripovedujejo otrokom, kdaj pa ga bodo otroci sami prebrali? Ko rečem, da ne bom pomagala pri  domačih nalogah, s tem mislim, da ne bom sedela, se učila in pisala domače naloge z otrokom. Vedno bom tu za razlago in navodila in konstruktivne razprave. Vrednost šole ni samo v ocenah, ampak tudi v pridobljenih delovnih navadah in odgovornosti. Kot sem nekje nekoč prebrala: vrednejša je enica za lastni trud kot pa petica za trud starša.

Bi vi kakšen problem dodali ali odvzeli?

girotondo

Ocena:
[Skupaj: 6 povprečno: 4.2]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor