Zakaj otrok joka?
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Jok ima dve nalogi. Prva je, da otrok preko joka staršu sporoča, da nekaj potrebuje. Lahko ima potrebo (je žejen, lačen, ga zebe, mu je vroče, itd.) Druga naloga joka, pa je staršem manj poznana, zato vedno iščejo, kaj je tisto, kar otrok potrebuje, da lahko to potrebo zadovoljijo in da otrok preneha z jokom. Vendar je jok tudi del mehanizma odlaganja stresa. Otrok je lahko preveč stimuliran, lahko ima travme, ki so nastale pred ali med porodom, zaradi medicinskih posegov, ločitve staršev, lahko ima razvojne frustracije in strahovi (niso vsi nujni razvojni premiki frustracija!), za otroka so lahko obremenilne velike spremembe (rojstvo sorojenca, selitev, menjava vrtca, šole, …), nefunkcionalni družinski sistem itd. In o tej funkciji bi rada danes pisala.
Jok, ki ga ljubeče poslušaš, je mehanizem odlaganja stresa
Otroci se dnevno srečujejo z različnimi stresnimi situacijami. Stresor je lahko fizični ali psihološki. Naloga mame ni, da otroka skuša zavarovati PRED VSEMI bolečinami, neprijetnimi izkušnjami in težavami, temveč da ga nauči, kako se lahko spopade s čustvi, ki so posledica teh dogodkov. Torej kako si lahko sčasoma pomaga sam, da odloži svoje stiske in stres ter da se zna pomiriti sam in najti nove rešitve, če jih potrebuje.
Na srečo znajo otroci pomagati sami sebi in sicer na 4 načine: preko govora, igre, smeha in joka (ki lahko vključuje tudi besnenje). Poleg tega so mehanizmi za odlaganje stresa še zehanje (sproščaš čeljust, ki je ob vsakem stresu napeta), tresenje in znojenje.
Jok in besnenje sta pomembna mehanizma odlaganja stresa, ki ju ima otrok na voljo od rojstva. Ko otrok začuti kakršno koli obliko čustvene bolečine, je njegov naraven odziv jok. Ne glede na to, kakšen je vzrok za stres, otrok se ne bo počutil bolje, če ne bo imel možnosti, da lahko joka in besni.
Ko so pri odraslih merili spremembe po joku in besnenju (po psihoterapevtskih srečanjih, kjer so odrasli jokali in imeli čustvene izbruhe), so ugotovili, da so imeli nižji krvni pritisk, normalen utrip srca, normalno telesno temperaturo in sinhronizirane možganske valove. Kar so vsi znaki sproščenosti. Kontrolna skupina, kjer so bili posamezniki enak čas fizično aktivni (brez joka in čustvenih izbruhov), ni imela takšnih rezultatov. Jok (lahko tudi čustven izbruh v obliki besnenja) je stanje fiziološkega vzburjenja, po katerem sledi globoka sprostitev. Zato na jok lahko gledamo kot na obnovitveni proces, ki pomaga telesu, da ponovno vzpostavi ravnotežje ali homeostazo. Jok ni le nepotreben stranski produkt stresa, ampak pomemben del stresno-sprostitvenega kroga.
Alice Miller je celo zapisala: »Ni travma tista, ki povzroča bolezni, temveč nezavedno, potlačeno, zatrto in brezupno hrepenenje, ker nam ni dovoljeno, da izrazimo svoje trpljenje.« Vsak poskus odvrnitve otroka od joka, je v njegovem svetu čustvena zapustitev. Otrok potrebuje ob sebi odraslega, ki je sposoben držati prostor za vsa njegova čustva, tudi jezo, žalost in strah, ter zmore biti do njega empatičen. Če otrok lahko izrazi svoja čustva od rojstva dalje, bo dobil izkušnjo, da mu ni treba tlačiti lastnih čustev in da je brezpogojno sprejet in ljubljen. Polno sprejemanje bolečih čustev vodi v varno navezanost. Dojenčki, ki jim je dovoljeno jokati, bodo odrasli v posameznike, ki bodo imeli občutek, da so razumljeni in sprejeti. Kot najstniki pa bodo lažje govorili o svojih stiskah, saj bodo imeli izkušnjo, da so starši zmožni poslušanja tudi takrat, ko so situacije neprijetne.
- Jok je razbremenitev in mehanizem za preprečevanje travme - 6. 4. 2022
- Otopelost - 11. 11. 2021
- Kako spodbuditi otroka k sodelovanju? V pomoč vam bodo ta tri orodja - 6. 3. 2021