Kako pomagati otroku pri premagovanju jesenskih virusov
Aktualno jesensko vprašanje: od kod toliko virusnih okužb? Veliko število otrok se bori z jesenskimi virusi – nekateri več tednov kašljajo, drugi imajo drisko in bruhajo, tretji pa se nikakor ne morejo znebiti visoke vročine. Komaj otrok okreva in je nekaj tednov zdrav, se začne vse od začetka – nek novi virus, spet pri pediatru, zdravljenje, nekateri otroci pa celo ostanejo v bolnišnici.
Če se vrnemo nekaj desetletij v preteklost, vidimo, da ni bilo tako. Takrat so v skupinah v glavnem obstajale tri do štiri infektivne bolezni: vnetje grla, kašelj, kakšna driska in gripa, ko je prišla zima. Vse to se je nekako hitro pozdravilo, virusi pa so običajno trajali v skladu s starim pregovorom “prehlad traja sedem dni, če ga zdravimo in teden dni, če ga ne.” Otroci so zbolevali redkeje – bilo je nekaj tistih občutljivih malčkov, ki so pogosteje izostajali iz vrtca ali šole, ogromna večina otrok pa je le redko videla pediatra.
Danes je drugače, virusne okužbe se vlečejo tedne, čakalnice so prepolne, prav tako kot tudi pediatrične ambulante. Tako je vsake jeseni, če pa je vreme spremenljivo, je stanje še hujše.
Obstaja veliko število virusov (preko 200 vrst), ki napadajo dihalne organe otrok. Na žalost pa odpornost na eno vrsto virusa ne pomeni odpornosti na vse ostale.
To pomeni, da otrok dobi virus tipa 12, čez nekaj dni (po ozdravitvi) “pridela” tip 24, pa 8, pa 101 in tako do spomladi. Čeprav gre za različne vrste virusov, imajo enake ali podobne simptome, zato se staršem lahko zdi, da je otrok stalno bolan “zaradi istega virusa”, v resnici pa gre za verižno okužbo. Na srečo gre pri večini otrok za nedolžne prehlade, pri katerih pride zelo redko do zapletov. Ko se izcedek iz nosu zliva v grlo, sproži kašelj, a večina otrok vseeno nima težav z bronhiji in pljuči.
Kako to, da je prehlad virusna okužba – mar ne nastane zaradi prepiha?
Prehlad je virusna bolezen!
Obstaja velika skupina respiratornih virusov, ki sprožijo prehlad (virusi prehlada) in so zelo razširjeni. Ti virusi napadejo zgornje dihalne poti – najprej nos, zato otroci kihajo, jim teče iz nosu, včasih tudi kašljajo. Prepih ne povzroči prehlada, vendar pa mrzel zrak ustvarja pogoje za širjenje teh virusov, zato do teh okužb pride v glavnem jeseni in pozimi, še posebej, ko pride do hitrih vremenskih sprememb. Virusi se lahko širijo kapljično – s kihanjem in kašljanjem ali z direktnih stikom z bolnim otrokom. Zato je veliko število otrok (ali tudi odraslih) te dni prehlajenih.
Kako vreme vpliva na okužbe?
Hitre vremenske spremembe ugodno vplivajo na različne mikroorganizme. Toplejši jesenski dnevi ugodno vplivajo na viruse, ki povzročajo okužbe prebavnega trakta, z bruhanjem in drisko, hladnejši dnevi pa imajo v glavnem radi virusi, ki napadajo dihalne organe.
Na žalost pa obstajajo tudi bakterije, ki jim prija “toplo – hladno”, zato to lahko še dodatno oteži situacijo. Po drugi strani pa moramo vedeti, da so tudi otroci meteropati (vremensko občutljivi ljudje) – vemo, da že nerojeni otroci občutijo klimatske spremembe.
Zakaj otroci v vrtcih in šolah pogosteje zbolevajo?
To je logična posledica, ko večje število otrok iste ali podobne starosti preživlja čas v istem, zaprtem prostoru. Vrtci so prostori, kjer se morajo družiti zdravi otroci, vendar to ni vedno in povsod tako. Večja kot je skupina, večja je možnost, da nekdo od otrok prinese virus in okuži ostale.
Starši so zaradi svojih služb pod velikim pritiskom, zato otroke večkrat pustijo v vrtcu tudi takrat, ko so ti bolni. To zaradi drugih otrok ni dobro in tudi ni zdravo zanj. Bolan otrok bo hitro okužil otroke v neposredni bližini, a bo tudi sam zaradi padca odpornosti v nevarnosti, da dobi nov virus ali bakterijo od drugega bolnega otroka, ki so ga prav tako pripeljali v vrtec.
Ali lahko pripeljemo bolnega otroka v vrtec/šolo?
Vemo, da se ne splača biti na bolniški, vendar to ne sme biti pomembnejše od zdravja otroka. Bolan otrok mora najprej ozdraveti, šele potem ga lahko odpeljete v vrtec ali šolo. Tu ni kompromisov. Bolan otrok je nevaren za zdrave otroke, zaradi oslabljene odpornosti pa bo tudi sam imel več možnosti, da dobi nek nov virus.
To pa seveda ne velja za otroke z navadnim prehladom – malo izcedka iz nosu, tu in tam zakašljajo, nimajo povišane telesne temperature, lepo jedo in so aktivni. Obstaja splošno sprejeto stališče, da ti otroci lahko gredo v vrtec ali šolo. V tem primeru gre za vsakdanji prehlad, zato je “izmenjava virusa” sprejemljiva, ker otroci počasi dobivajo odpornost na viruse in sčasoma postanejo nanje odporni. Seveda to ne velja za otroke z vročino, niti za otroke, ki vztrajno kašljajo (v napadih, skoraj neprestano). Dokler ne ozdravijo, zanje ni vrtca in šole.
Ali lahko tudi odrasli domov prinesejo virus?
Včasih poglejte v ogledalo svoje grlo – videli boste, da je pogosto rdeče, a brez kakršnih koli težav. To so virusi, na katere smo se mi že dolgo nazaj navadili, a pri majhnih otrocih lahko povzročijo bolezen, vendar pa to ni glavni razlog občutnega povečanja okužb pri otrocih. Izjema so dojenčki v prvih mesecih življenja – njih bi morali dobro obvarovati pred stikom z bolnimi, tudi če so to člani družine z običajnim prehladom. Ne pustite bolnim, da pridejo k dojenčku, pa naj se jezijo, če tega ne razumejo – bolje jezna družina kot bolan otrok.
Ali je treba nujno do pediatra, ko prične teči iz nosa ali ko otrok začne kašljati?
Ni nujno!
Če otrok prične kašljati, še posebej, če je kašelj močnejši, ko leži, a nima povišane temperature in je dobro razpoložen, ni treba teči k pediatru. Pogosteje je treba čistiti nos in mu po možnosti dati nek zeliščni sirup, ki zmanjšuje draženje in počakati, da si otrok opomore.
Kdaj je čas za pregled pri pediatru?
- Ko se pojavi visoka vročina, ki jo spremljata kašelj in izcedek iz nosu.
- Ko otrok hitreje in oteženo (piskajoče) diha.
- Ko otroški kašelj zveni kot lajež, dihanje pa je “grobo”.
- Ko otrok iznenada izgubi živahnost – postane nerazpoložen, razdražljiv in bi samo ležal.
- Ko zavrača obroke, pojavita se slabost in bruhanje (z drisko ali brez nje).
- Ko ima otrok napade kašlja, ki se ne umiri tudi po dajanju zeliščnega sirupa.
Kako okrepiti otrokovo odpornost?
Zasuti smo z raznimi preparati, ki “krepijo” odpornost, prepogosto pa pozabljamo stebre zdrave odpornosti: zdrava hrana, zdrav spanec in zdrava fizična aktivnost. Za to NI zamenjave. Kdor bo odkril in izdelal učinkovit stimulator za odpornost, ki bo zagotavljal zmago nad virusi, bo dobil Nobelovo nagrado za medicino in veliko denarja od farmacevtskih podjetij. Tega zdaj preprosto še ni.
Zdrava prehrana je glavni steber zdrave odpornosti. Otroci bi se že od malih nog morali zdravo prehranjevati, tako namreč ta navada lahko ostane za celo življenje. Čim več svežega sadja in zelenjave, polnozrnatih žitaric, nerafiniranega olja in naravno stisnjenih sadnih in zelenjavnih sokov so prava podpora odpornosti. Tako otrok na optimalen način dobi nujne vitamine in minerale, ki so v idealnem ravnovesju in jih organizem lahko najbolje izkoristi. Tega se s sirupi in tabletami preprosto ne da doseči.
Otrokova potreba po spanju je tako močna, da ji moramo samo slediti. Šport bi v predšolskem obdobju moral biti organizirana igra, ki bi pripravila temelje zdrave športne aktivnosti v kasnejših letih.
Ali lahko vitamin C pozdravi virusne okužbe?
Ne, na žalost.
Popolnoma je jasno, da vitamin C ne more pozdraviti virusnih okužb. Zato je povsem napačno otrokom dajati velike doze C vitamina, da bi pozdravili prehlad in druge virusne okužbe. To je lahko tudi nevarno, ker lahko povzroči bruhanje (v nekaterih primerih tudi drisko), saj je vitamin C askorbinska kislina, ki lahko pri otrocih razdraži želodec. Do zaključka ni težko priti – dobro je, da otroci jedo sveže sadje in zelenjavo, tako bo vitamina C (in tudi drugih vitaminov in mineralov) bilo zadosti, predvsem v smislu zaščite pred virusnimi okužbami.
Kaj pa probiotiki? Vemo, da so učinkoviti pri driskah, a lahko pomagajo tudi pri okužbah dihal?
Da, lahko pomagajo pri ZAŠČITI pred virusnimi okužbami dihal.
Na prvi pogled je to logično vprašanje – kako črevesna odpornost vpliva na odpornost proti virusnim okužbam? Odgovor je enostaven in logičen – črevesje je največji organ obrambnega sistema človeka, ker se v njegovih stenah nahaja preko 70 % skupnega števila imunskih celic organizma. Torej, jasno je, da NE OBSTAJA imunski proces v organizmu, ki ga lahko ločimo od največjega imunskega organa našega telesa.
dr. Tatjana Vukomanović, pedijater