Diastaza rektusov – kirurško zdravljenje
Diastaza rektusov je dokaj pogosta težava žensk po porodu in lahko predstavlja tako estetsko kot tudi funkcionalno motnjo. S kirurško korekcijo želimo povrniti čvrsto, napeto in ravno trebušno steno, kot je bila pred porodom.
Trebušno steno tvorijo številne strukture kot so koža, podkožno maščevje, vezivne strukture in mišice. Mišični sloj sestavljajo štiri mišice na vsaki strani, ki so z vezivnimi ovojnicami med seboj tesno povezane in obdajajo celoten trebuh. V sprednjem delu se nahajata premi trebušni mišici, ki jima strokovno rečemo mm. recti abdominis. Potekata od prsnega koša do medenice. Mišici sta med seboj povezani s čvrsto vezivno ploščo, ki ji strokovno pravimo linea alba. Linea alba zagotavlja sredinski položaj premih trebušnih mišic in preko njih tudi pravilen položaj preostalih, stranskih mišic trebušne stene.
Povečan trebušni tlak, ki v času nosečnosti nastane zaradi povečanja maternice, povzroča razširitev trebušne stene in razmik njenih struktur. Popuščanje vezivne linee albe povzroča razmaknitev rektusovih mišic in nastanek t.i. diastaze rektusov. Dejavniki, ki vplivajo na nastanek diastaze rektusov v nosečnosti so predvsem velikost ploda, večplodna nosečnost in večkratna nosečnost.
Žensko telo se po porodu počasi vrača v prvotno stanje. Diastaza rektusov se ponavadi popravi v prvih mesecih po porodu, pri nekaterih ženskah pa lahko ostane trajno. Neustrezen položaj trebušnih mišic lahko privede do oslabitve trebušne stene in biomehanske nestabilnosti medenice, kar lahko povzroči bolečine v hrbtenici in medenici. Pojavijo se lahko tudi bolečine v trebuhu, zaprtost ali motnje pri odvajanju urina. Če se med nosečnostjo linea alba poškoduje in v njej nastane razpoka, se kasneje na mestu poškodbe lahko pojavi trebušna kila.
Diastazo rektusov opazimo kot vzdolžno izboklino trebuha, ki se pojavi ob napenjanju in sega od žličke navzdol. Izboklina lahko povsem izgine, kadar so trebušne mišice sproščene. Postavitev diagnoze je ponavadi enostavna, saj se robove premih trebušnih mišic lahko, ob napenjanju mišic, zlahka zatipa. Pred posegom je potrebno z ultrazvočno preiskavo trebušne stene opredeliti morebitne trebušne kile.
Korekcijo diastaze rektusov ponavadi opravimo v sklopu estetske korekcije trebuha, t.i. abdominoplastike. Diastazo korigiramo tako, da s šivi približamo premi trebušni mišici in ju premaknemo na sredino trebušne stene. Abdominoplastiko se opravi v splošni anesteziji in traja približno 2 – 3 ure. Za poseg so primerni zdravi posamezniki, ki ne kadijo.
Okrevanje ponavadi ni zahtevno. Šest tednov po posegu je potrebno nositi trebušni pas, ki nudi zunanjo oporo operirani trebušni steni. Bolniški stalež traja 2 – 4 tedne in je odvisen od narave dela v službi.
Foto in besedilo: Miloš Milošević, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, FEBOPRAS