Neverbalna govorica otroka – poti sporočanja
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Kako lahko kot starš prepoznate kaj sporoča otrok s svojo neverbalno govorico. Kako bolje razumeti potrebe dojenčka? Kako se približati njegovemu svetu? Kaj nam sporoča njegovo telo?
Poti sporočanja
1. Jok (prvo verbalno sporočanje)
2. Telo (mišični tonus, napačni gibalni vzorci, hiper ali hipo aktivirani čutni sistemi, stanje telesa – zamrznjeno, ugasnjeno, v obrambi, hiperaktivno)
3. Vedenje (težave s spanjem, težave s sesanjem, razdražljivost, zavračanje določenega telesnega položaja)
Ker novorojenček še ne zmore verbalno sporočati, kaj bi rad, kako se počuti, kje ga kaj boli, moramo starši biti ob njem zelo senzibilni, da zaznamo, kaj potrebuje naš dojenček/malček. V veliko pomoč nam je lahko znanje o delovanju telesa novorojenčka, njegovih čutilih in o njegovem drugačnem sprejemanju impulzov iz okolice.
Novorojenček se rodi še z zelo neuravnovešenimi, nedozorelimi čutnimi sistemi, ki so največkrat hipersenzibilni. Centralni živčni sistem in avtonomno živčevje sta še v zorenju, zato potrebuje še veliko bližine odraslega, da se ob njem lahko njihovo telo uravnava (temperatura, dihanje, prebava …). Strokovnjaki pravijo, da bi se dojenček, če bi se primerjal z ostalimi sesalskimi mladiči, moral roditi šele s sedmimi ali osmimi meseci. (9 + dodatnih 8 = 17 mesecev). Starši moramo tako dojenčku prve mesece nuditi čim bolj podobno okolje kot je bilo v maternici (mirno okolje, veliko telesnega stika, čim manj močnih senzornih dražljajev, čim več priložnosti za različne telesne položaje in prostor za gibanje, nudenje vodnih užitkov). Le tako, bomo dobro podprli celosten razvoj otrokovega telesa in možganov.
Kako razumeti odzive dojenčka
V kolikor smo zelo prepojeni s starimi teorijami o negi in vzgoji dojenčka, bomo rabili nekaj časa, da bomo najprej spremenili naš »mindset«. In še, ko ga bomo sami spreminjali, se lahko zgodi, da bo okolica pritiskala na nas z neznanstveno preverjenimi teorijami. V tem primeru poiščite informacije in nasvet pri strokovnjakih, ki imajo znanja s področja nevroznanosti in telesne psihologije.
Teorije, da otroka razvadimo že v prvem letu, ne podpirajo otrokovega celostnega razvoja, temveč ga prikrajšajo za najbolj esencialne temelje, za nadaljnje uspešno življenje.
Ne pozabite na svojo INTUICIJO! Ko starš uspe zaupati svoji intuiciji, se le-ta pogosto sklada z novimi, podpornimi znanji o negi in vzgoji otroka.
Dojenčki se odzivajo na nelagodje z jokom. Prvo dejstvo, ki ga ne smemo pozabiti je, da dojenčki ne izsiljujejo. Ko jokajo, nam sporočajo, da nas potrebujejo, da jih podpremo, priskočimo na pomoč! Ni pomembno ali gre za fiziološke potrebe, splošno nelagodje, vzdraženo avtonomno živčevje ali čustvena stanja, ki jih njihovi možgani še ne znajo sami uravnovesiti. V vsakem primeru potrebujejo ob sebi odraslo osebo, ki jim bo pomagala njihovo telo in možgane spraviti nazaj v ravnovesje. Dojenček /malček nikoli ne joka brez razloga! Ko so vse njegove primarne potrebe zadovoljene in ko je njegovo telo v ravnovesju, nima razloga, da bi jokal. Joče takrat, ko se ne počuti dobro iz katerega koli razloga že. Zato smo starši tu, da mu pomagamo nazaj do dobrega počutja. Jutri si bomo pobližje pogledali tudi funkcije joka, da nam bo bolj jasno, kakšni so razlogi za dojenčkov jok in kako ga podpreti.
Dojenčkovo telo in njegovo vedenje nam pripovedujeta svojo zgodbo. Vsi poznamo rek :«Zdrav duh v zdravem telesu.« Za dojenčke pa lahko rečemo: »Zadovoljen dojenček v integriranem telesu«. V kolikor ima dojenček v telesu napetosti, nesimetrije, aktivirane napačne gibalne vzorce, prenatalne ali porodne travme, se ne more počutiti v redu. Tak dojenček bo razdražljiv, nemiren ali pretirano zaspan, neodziven. Zato je pomembno, da svojega otroka opazujete, kakšno je njegovo telo, kakšno je njegovo vedenje? Je telo stalno napeto ali ohlapno kot cunja? Kakšno je njegovo sesanje – dobro ali slabo? Ga lahko odložite na podlago in se malo zamoti sam? Ima večerne ure neutolažljivega joka? Je močno razdražljiv, ko se ga dotikate v predelu vratu ali glave? Ga vedno težko pomirite, ko joka? Ne more se umiriti za spanje in se pogosto zbuja (konstantno, podnevi in ponoči), itd.
Naštela sem le nekaj najpogostejših vedenj in sporočil telesa, ki sporočajo, da otrok potrebuje pomoč odrasle osebe.
V teh primerih nikakor ne gre posploševati v smislu – otrok je lačen, trmast, neubogljiv, težak karakter, saj bo minilo. Le z rastjo in zorenjem se V SISTEMU TELO-MOŽGANI NE brišejo nepravilni vzorci, napetosti, neintegrirani refleksi, neuravnovešeni čutni sistemi. Najprej telo kompenzira, nato z leti, kompenzacije niso več dovolj in se začnejo kazati šibkosti na gibalnem, vedenjskem, čustvenem ali kognitivnem področju. Zato je pomembno, da dobro opazujete svojega otroka v prvem letu in mu v obdobju izgradnje temeljev, v njegovih možganih in telesu pomagate do optimalnih rešitev.
Bistvo je, da dojenčka znamo razumeti, kaj nam sporoča, čeprav ne z besedami, pa na drugačne načine, po drugih poteh. Ne smemo ga gledati skozi svoje oči, ampak skozi njihov spekter doživljanja sveta. Razumevanje, da neokorteks še ni razvit in povezan z ostalimi deli v možganih, da so vsi čutni sistemi šele v razvoju, nam narekuje, da smo mi starši odgovorni, kako in v kakšni meri bo potekalo zorenje telesa in vseh njegovih funkcij za čustveno zrelost, kognitivne procese in optimalni gibalni razvoj. Starši smo podpora otrokovemu telesu, da se vse te funkcije telesa zdravo in optimalno šele razvijejo.
V prvem letu je razvoj hiter, kot nikoli kasneje v življenju človeka. Dojenček gre skozi burno obdobje 12 mesecev, zato mu ne moremo zamerit, če je kdaj bolj razdražljiv, ne speč, jokav. Pomembno je, da smo starši čim bolj v ravnovesju in tako lažje harmonizacijo prenašamo tudi na telo otroka. Dojenček od nas zahteva, da smo sočutni, mirni, potrpežljivi, brezpogojno ljubeči.
Iz lastnih izkušenj, dveh porodov, materinstva in izzivov s hčerko vem, kako pomembna sta podpora in znanje o delovanju otrokovih možganov in telesa. Zato sem ti/vama z veseljem na voljo skozi nosečnost, porod in materinstvo.Omogočiti mami in očetu manj stresen vsakdan in boljšo povezanost z otrokom ter otroku dobro počutje v svojem telesu mi je v veselje in čast.
Tita Tušar, univ.dipl. pedagoginja, doula in telesna terapevtka (KST in MNRI)
- Neverbalna govorica otroka – poti sporočanja - 29. 1. 2021
- Gibanje – gradnik otroških možganov - 30. 5. 2020
