Zaupanje v odnosu in varnost v ločenih, enostarševskih družinah

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Piše dr. Nada Trtnik

Zaupanje v odnosu se izgrajuje na drobnih odzivih, ki partnerju sporočajo – tu sem zate. Npr. ko vidiš ženo, da je žalostna, da se obrneš proti njej, jo objameš in ji rečeš: “Žalost vidim na tvojem obrazu, povej mi, kaj te teži!” Ali pa, ko pride mož do vas in vas vpraša: “A to paše skupaj, kar sem oblekel?” in si vzamete nekaj trenutkov samo zanj, ga pogledate, najprej pohvalite, kar je dobro in potem dodate morebitni predlog.

Nezaupanje pa ustvarjajo sporočila, ki izražajo obratno – nisem ti na voljo.

Zaupanje se izgrajuje v odnosu, v katerem dasta oba svojim staršem jasno vedeti, da dajeta drug drugega na prvo mesto pred starši.

Zaupanje se izgrajuje, ko dasta drugim jasno vedeti, da sta eden za drugega, da sta oddana in drugim ne dajeta osvajalskih komentarjev in jih ne sprejemata.

Zaupanje je eden izmed temeljnih kamnov dobrega odnosa. V odnos in v družino vnaša varnost.

Varnost v ločenih, enostarševskih družinah

V slovenskem prostoru se loči približno 30 % parov.

V  anketi na vzorcu bralcev skupine odgovorno starševstvo je delež enostarševskih in sestavljenih družin nekoliko manjši, cca. 20%.

Ločitve so del življenja. Vedno bolj se danes zavedamo, da si želimo ljubečega, spoštljivega, varnega odnosa, v katerem se bomo počutili varni tako mi kot otroci. In ne želimo več pristajati na kakršnikoli odnos samo zato, ker imamo skupnega otroka. Občutek varnosti dobijo otroci ločenih staršev v tem,

  • da ko je en starš z njimi, jim ne govori grdo čez drugega starša.
  • da starš, ki ni skrbnik, poskrbi za redno plačilo preživnine, ki je dovolj visoka, da omogoči otroku še kaj več kot zgolj preživetje.
  • da starša ne preigravata nerazrešenih konfliktov, ki jih imata med sabo preko otrok in ne pošiljata preko njih sporočil, ki bi prizadeli drugega starša.
  • “Da se starša veliko pogovarjata z otrokom, da ni on kriv za ločitev. Ter pohvale, spodbude objemi … izraženi otroku.”, pravi Polona v komentarju.

Res je, da se otroci zelo pogosto počutijo krive za razhod staršev. Starši se pogosto kregamo zaradi nestrinjanj v zvezi z vzgojnimi prijemi. Če otrok to sliši, se počuti krivega, četudi tega ne pokaže. Starši smo odgovorni, da se znamo pogovarjati o problemih na ustrezen način. Starša sta tudi odgovorna, da poskrbita za telesno in čustveno varnost otroka.

Kaj menite, da še nudi občutek varnosti otrokom ločenih staršev (oz. razvezanim staršem)?

12 misli podpore, ki jih ponavljajte vsakemu vašemu otroku!

Velika otrokova bolečina je, če od očeta in mame ne dobi občutka, da ga imata rada.

Večkrat dnevno sporočajte vsakemu vašemu otroku, da ga imate radi, da ste radi z njim. Tako bo imeli občutek, da je v redu, da je vreden ljubezni.

Ocena:
[Skupaj: 5 povprečno: 4.8]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor