Trebuhobol

Radi hodite na zabave? Jaz obožujem vse vrste praznovanj. Pa ne le zato, ker so tam vedno obložene mize. Všeč mi je tudi, da se lahko lepo oblečem, da se srečam s prijatelji, da se lahko igramo in kakšno ušpičimo … Najboljše pri praznovanjih pa je to, da je že vse pripravljeno in mi na koncu ni potrebno pospravljati in pomivati posode. In tako smo tudi mi bili pri Jernejini in Blažkini sestrični, ki je praznovala rojstni dan. Seveda so se mize kar šibile pod težo dobrot.

Najprej sem se okrepčala s kosom pice, nato pa me je že klical tobogan. Seveda se nisem mogla upreti še skoku v peskovnik, kjer smo delali potičke in gradove. Ker smo se vmes utrudili, smo šli malo počivat na odejo, kjer so nam postregli z velikim kozarcem limonade in krožnikom mafinov.

Nato smo šli malo risat po asfaltu s kredami in kar tako, mimogrede, smo si postregli še s slanimi prigrizki.

Zelo zabavne so bile tudi skrivalnice. Jaz sem se skrila kar v rastlinjak. Ker me dolgo niso našli, sem se nabasala s prvimi jagodami in hrustljavimi redkvicami. Uh, to je bil užitek. Nato pa so nas že poklicali k torti.

Zgledala je tako slastno, da sem komaj zdržala pihanje svečk in vso to fotografiranje. Bila sem tako neučakana, da sem kar sama upihnila svečke. A sem ga pokronala. Okarali so me in svečke znova prižgali, da jih je lahko upihnila slavljenka. Šment.

Namesto da bi pripomogla k hitrejšemu rezanju torte, se je zadeva le še bolj zavlekla. In nato je bila vrsta za torto tako dolga, da sem vmes pojedla še košček slastnega sadnega peciva. No, morda sta bila kar dva koščka. Ne spomnim se več.

In nato sem končno dočakala svojo rezino torte. Njami, kako je bila okusna. Teta jo je spekla kar sama. Ona to obvlada. In ker Blažka ni mogla pojesti svojega kosa torte, sem ji z veseljem še malo pomagala. Ampak to je bila napaka. Blažkin košček torte je bil višek in vsega skupaj ne bi smela zaliti še s kozarcem soka, ker me sedaj grozno boli trebuh.

Mama je rekla, da sem preveč jedla. Ampak nisem kriva, če je bilo vse tako slastno in vabljivo. Blažka mi je naročila naj ležem, ona pa bo pripravila zdravilni čaj. In sedaj sem v postelji, z bolečim trebuščkom in žalostnimi očkami. Pa tako zabavno je bilo. Naslednjič ne smem pojesti toliko vsega. Zdaj pa si moram umiti še zobke, da me ne bodo pričeli boleti, ker sem pojedla toliko sladkarij.

Se beremo.
Škrip-škrap do takrat!