Čebelice, čebelice

Zelo rada imam rože. V lončku na okenski polici, v koritu na balkonu, na gredici, narisane na papirju ali natisnjene na obleki. In veste kaj? Nisem edina. Veliko nas je takih, ki imamo radi rože. Zelo rade jih imajo namreč tudi žuželke. Še posebej čebele. Sploh tiste na travniku. No, jaz imam rada rože zato, ker so lepe in omamno dišijo, čebelice in tudi druge žuželke pa jih imajo rade zato, ker v sebi skrivajo nekaj zelo okusnega.

Ja, tudi čebelice so sladkosnede. Jedo namreč cvetni prah in nektar, kar seveda najdejo v cvetovih rožic. In ne le, da se same naužijejo teh dobrot, ampak jih predelajo v hrano za podmladek, del pa skrbno shranijo za hladnejše dni. Spretni čebelarji gojijo čebele prav z namenom, da pridobijo med in druge čebelje pridelke, ki so za ljudi ne le okusni, temveč tudi zelo zdravilni. Seveda jih potem pozimi čebelarji nahranijo, da ne bi bile lačne, ker so jim vzeli hrano.

Tudi vam tekne med? Jaz ga obožujem. S propolisom, ki je prav tako čebelji pridelek, si pomagam celiti rane, pomaga pa tudi pri vnetjih, iz voska lahko celo izdelamo sveče. Čebele nabirajo še cvetni prah ali pelod, dajo pa nam tudi matični mleček. Oboje je zelo koristno za naše zdravje.

In veste kaj? Med sploh ni edino, zakaj imam čebelice tako rada. Veste, da z letanjem s cveta na cvet, oprašujejo rastline? Torej, ne le, da se sladkajo in pridelajo zdravilni med, ampak so v resnici zelo koristne. Strokovnjaki menijo, da brez čebel sploh ne bi bilo življenja. Tako zelo pomembne so, da so jim dodelili kar dan, ko imajo svoj praznik.

Svetovni dan čebel tako praznujemo vsako leto 20. maja. Zakaj ravno na ta dan? Zato, ker v teh dneh vse bujno cveti in čebele pridno preletavajo polja in gozdove, predvsem pa zato, ker se je na ta dan rodil slovenski čebelar Anton Janša, ki je bil eden največjih strokovnjakov za čebele.

Nekateri pa se bojijo čebel. Res je, da imajo ostro želo, s katerim lahko pičijo, a če smo prijazni do njih in jim ne nagajamo, se nam ni potrebno bati. Z želom pičijo le, ko so v resni nevarnosti in se na ta način branijo, saj je pik za čebelo usoden. Nekateri so občutljivi na čebelje pike, znanstveniki pa ugotavljajo, da so lahko piki čebel tudi zdravilni. Če seveda nismo nanje alergični.

Zanimivo, kako je lahko tako majhna živalca tako pridna in koristna. Seveda pa ji lahko pri njenem poslanstvu tudi pomagamo. Kako? Tako, da jih ne pobijamo, da posadimo kakšno medovito rastlino, kamor se bodo lahko prišle okrepčat, da na vrt postavimo posodico z vodo, kjer se bodo lahko odžejale in predvsem tako, da ne uporabljamo strupov, ki lahko škodijo čebelam.

Zopet smo se naučili nekaj novega in koristnega. Zanimivo, kajne?

Se beremo.
Škrip-škrap do takrat.