Depresija pri otrocih – kako jim lahko pomagamo
Žalostna sem. Zelo sem žalostna. Žalost se mi je zavlekla v vsak del življenja. Ne vem, kako naj pokažem svojim staršem, da nekaj ni v redu z mano. Prenehala sem hoditi ven, niti v šolo ne želim več. Po cele dneve sem zaprta v svoji sobi, spim in jočem. Ni mi do ničesar več; želim samo, da bi nekdo vedel, kaj mi je. Tudi ocene sem pokvarila, ker mi ni bilo več do učenja. Starši pogosto kričijo name, da me kar strese. Počutim se, kot da sem samo v breme njima in celemu svetu. Mislim, da bi bilo najbolje, da izginem. Ko mi postane nevzdržno, si vzamem žiletko in si zarežem kožo – zaradi tega se vsaj za kratko počutim bolje. Ne vem, kako dolgo bom še lahko tako … (Ž, 16)
Kaj je depresija
Depresija je mnogo več kot občutek žalosti ali prehodnega slabega razpoloženja. Povsem normalno je, da smo žalostni, zaskrbljeni ali nerazpoloženi, ko sem nam zgodi kakšna izguba ali slaba življenjska situacija. Če pa se potem ne moremo vrniti v svoje običajno stanje, če žalost ne preneha ali se neprestano vrača, če se zaradi nje ne moremo več ničemur veseliti, potem je to morda depresija. Depresija je bolezen, tako kot so to diabetes, srčne bolezni ali karcinom. Depresija vpliva na celotno življenje ter je je, tako kot vsako drugo bolezen, potrebno zdraviti, da se ne bi poslabšala.
Med ljudmi je vse več takih, ki trpijo zaradi depresije. Strokovnjaki menijo, da bo v naslednjih nekaj letih depresija postala druga najpogostejša bolezen na svetu. Če so prej menili, da se depresija pojavlja samo pri odraslih, novejše raziskave po svetu kažejo, da se depresija vse pogosteje pojavlja tudi pri otrocih. Lahko se pojavi po izgubi neke bližnje osebe, družinskih težavah, težavah v šoli, zaradi prehoda skozi neko veliko spremembo, lahko pa k nastanku depresije pri otrocih prispeva tudi genetska nagnjenost.
Kako lahko prepoznam depresijo pri svojem otroku
Kako se simptomi depresije pri otrocih izražajo, je odvisno od kognitivne razvitosti: zaradi tega otroci svojo depresivnost kažejo drugače kot odrasli. Otrokom je včasih težje prepoznati in opisati svoja čustva in razpoloženje, zato jih izražajo z vedenjem.
Znaki depresije pri otrocih
- žalosten pogled in drža,
- pogosto pritoževanje na nejasne bolečine v telesu (v glavi, mišicah in podobno),
- zmanjšan interes za igranje z vrstniki,
- govorjenje negativnih stvari o sebi,
- razdražljivost brez jasnega vzroka,
- pogost občutek utrujenosti in dolgčasa,
- izguba zanimanja za priljubljene aktivnosti,
- povečana občutljivost na zavračanje.
Večina otrok nima vseh teh simptomov, ti lahko pridejo do izraza ob različnih priložnostih in v različnem obdobju.
Depresija se v adolescenci pojavlja pogosteje kot v otroštvu. Adolescenca je čas velikih sprememb in skokov v zrelosti in tudi obdobje različnih kriz. To je obdobje, v katerem mladi iščejo lastni jaz, ena najpogostejših težav, ki se takrat pojavlja, pa je osamljenost. Mladi se počutijo kot da so sami na svetu in kot da jih nihče ne razume, kar lahko predstavlja osnovo za razvoj depresije. Slabo razpoloženje in pogoste spremembe razpoloženja so v adolescenci normalen pojav, vendar pa je depresija nekaj drugega. Depresija pri adolescentih je veliko bolj podobna depresiji pri odraslih ljudeh. Zanjo so značilni občutek žalosti, težave s spanjem, pretirana zaskrbljenost z zunanjim izgledom, razdražljivost, negativno mnenje o sebi in odmikanje od ljudi.
Kako lahko pomagam svojemu otroku
Če opazite, da otrokova potrtost ali nekateri od zgoraj naštetih razlogov trajajo dlje od dveh tednov, je dobro obiskati psihologa. Depresije nikakor ne smemo zanemariti in misliti, da bo minila sama od sebe. Čeprav je strokovna pomoč pri zdravljenju depresije pri otrocih zelo pomembna, lahko vi kot starš precej tega storite. To so nekatere stvari, ki bi vam lahko pomagale.
Seznanjanje s težavo
Bolezen otrok je za večino staršev nova situacija in odpira mnogo vprašanj. Ne vemo, kaj pričakovati in kako se bo otrok vedel, kar nam povzroča stres. Zaradi tega se je dobro seznaniti o težavi. Obstajajo mnogi viri na internetu, kot so strani spletne postaje Živ? Živ! , dobro pa se je tudi posvetovati s strokovnjaki.
Seznanjanje okolice
Sorodniki in prijatelji pogosto nimajo dovolj razumevanja in znanja o depresiji pri otrocih, zato lahko napadejo otroka, da mu nič ni in da si izmišlja težave. Vaša naloga je, da jim pojasnite, da ni tako.
Razvijanje zdravih navad
Telesna aktivnost in bivanje v naravi za razliko od ležanja pred televizorjem ali računalnikom zelo pozitivno vplivajo na duševno zdravje. Tudi skupno druženje lahko pomaga pri povezovanju z vašim otrokom.
Reševanje težav
Otrok z depresijo se pogosto čuti nesposoben sam rešiti celo najmanjšo težavo. Pri tem mu lahko pomagate – s pogovorom o vsaki težavi in usmerjanjem, kako jo na najboljši način odpraviti.
Skrb zase
Vsakemu staršu je skrb za otroka na prvem mestu, in v prizadevanju, da bi mu pomagali, pogosto zanemarijo svoje potrebe. Vendar pa boste težko pomagali otroku, če ste izčrpani, frustrirani ali bolni. Zato poskušajte biti pozorni nase. Ste izčrpani? Nenaspani? Vam je vsega preveč? Vzemite si nekaj minut in poskrbite za svoje potrebe.
Imeti depresivnega otroka ni lahko in to zahteva veliko ljubezni in potrpežljivosti ter duševne moči. Če se počutite nemočni ali izčrpani za tako nalogo, lahko pokličete telefon za pomoč v stiski.
Telefoni za pomoč v stiski
V Sloveniji se lahko za pomoč obrnete na naslednje telefonske številke. Opogumite otroka, da tudi sam pokliče pomoč.
- Samarijan – zaupni telefon – 116 123 (24 ur na dan)
- TOM – telefon otrok in mladostnikov – 116 111 (med 12 in 20. uro)
- Klic v duševni stiski (psihiatrična klinika Ljubljana) – 01 520 99 00 (med 1.9 in 7 .uro)