“Vse, kar naredite namesto otroka, naredite proti njemu.”

 “Odrasli imajo veliko več znanja in izkušenj, a veliko manj domišljije in poguma.”

Uroš Petrović je pisec knjig za otroke in mladino, ki “razgibavajo sive celice” in premikajo meje v sodobni srbski literaturi. Skupaj z dr. Rankom Rajovićem sta razvila  t.i. NTC sistem učenja, namenjen delu z vzgojitelji, učitelji in starši pri razvijanju nadarjenosti otrok in izboljšanju izobraževalnega pristopa.

Izbrali smo nekaj njegovih najbolj navdihujočih misli, ki bi lahko bile koristne staršem in tistim, ki delajo z otroki – vzgojiteljem in učiteljem.

1.Vse, kar naredite namesto otroka, naredite proti njemu.

2.Upoštevajte in podpirajte vzgojitelje in učitelje, saj oni tlakujejo najpomembnejše poti.

3.Prezaščitenost je neposredno uperjena proti otrokom, bomba z odloženim, a dolgoročnim učinkom. Ovire in težave so gibalo napredka. Tam, kjer je vse v redu, ni spodbude za razvoj.

4.Če učno gradivo ni vsaj malce zanimivo, ni učenja. V nasprotnem pa ni meja pri tem, kako hitro in uspešno lahko otrok nekaj obvlada.

5.Otroška radovednost je neomejen vir obnovljive energije. Pa znamo to močno energijo pridobiti za želene cilje in jo izkoristiti za napredek?

6.Odkrivanje je pomembnejše od samega odkritja. Trenutek odkritja pravega odgovora ni niti približno tako pomemben kot pot do njega.

7.Nihče ne smatra, da je obdobje do šestega leta starosti primerno za resno učenje, a je prav to najpomembnejše. Takrat se otrok uči skozi igro.

8.Ko igre ni več, vse ostalo izgubi barvo. Mislim, da ima tisti, ki se preneha igrati, pa naj bo to predsednik države ali gozdarski pripravnik, velik problem.

9.Samo ena vrsta inteligence ne pomeni veliko. Zelo pomembne so tudi druge vrste inteligence, teh pa je veliko. Kaj pomeni ena popolno uglašena žica na kitari? Če so ostale slabo uglašene, bo akord zvenel neznosno.

10.Paradoksalno, v času širjenja 3D tehnologije se dogodivščine odraščanja otrok vse bolj omejujejo na 2D – na zaslone. Mi smo imeli 3D otroštvo, zasloni so tedaj bili omejeni. Po analogiji je to danes morda omejeno otroštvo.

11.Otrok ne more izstopati, če mu ne damo te možnosti in ni velikih dogodivščin brez prvega koraka.

12.Največja dogodivščina, ki se lahko zgodi, je tista, ki se zgodi v glavi. Otrok, ki v zgodnjem otroštvu, v nižjih razredih osnovne šole ne bere, ne bo imel bogatega besednega zaklada. Otrok brez bogatega besednega zaklada v življenju ne bo mogel opravljati mnogih zanimivih in lepih dejavnosti.

13.Žalosten sem zaradi tega, ker se otroci danes zelo malo igrajo zunaj, ker redko vidim razbita kolena, ker izginjajo stare igre … Otrok, ki ne hodi po robniku, ne bo razvijal centra za ravnotežje, preveč zaščiten otrok ne bo napredoval.

14.Odrasli imajo veliko več izobrazbe in izkušenj, a veliko manj domišljije in poguma.

15.Nimam nič proti temu, da otroci spoznavajo računalnike in tehnologijo, a zmernost je ena velika vrlina. Pol ure do 45 minut – največ toliko lahko otrok presedi pred ekranom.

16.Ukvarjati se s svojim otrokom – sploh obstaja pametnejši in bolj smiseln način preživljanja časa? Ni pomembnejšega dela od ukvarjanja z otroki.

17.Ena ura igranja video igric – to je nekaj tisoč gibov manj. Vsak gib manj, ki ga otrok naredi, je za razvoj možganov izguba.

18.Možgani razumejo samo en jezik – tisto, kar otrok počne. Otrok s svojim početjem sporoča možganom, kaj razviti.

19.Mi se kot starši kar lomimo, da bi otroci čim prej shodili in spregovorili, potem pa jim govorimo – tiho bodi, sedi, bodi pri miru.

20.Vse v življenju je vredno ravno toliko, kot si se trudil, da do tega prideš.

Jovana Papan