Odpustiti

Konfliktne situacije, v katerih ena oseba želi eno, druga pa nekaj drugega, so sestavni del življenja. Ko pa ena od vpletenih oseb način reševanja konflikta doživi kot krivico – situacijo, v kateri je izigrana, izkoriščena, prevarana, zmanipulirana – potem prvi osebi to zameri. Še posebej, če v sedanjosti situacije ni možno razrešiti in popraviti.

Odpustiti

Ko se nekdo nekomu zameri, nastane neke vrste “rana” v medosebnih odnosih, ki, če je dovolj velika, lahko privede do prezira in prekinitve odnosa. Bolj kot je osebi pomemben nekdo, ki se ji je zameril, bolj ta zamera boli. Ko oseba doživlja krivico, to razume kot znak tuje zlobe in lahko prične sovražiti in hrepeneti po maščevanju, da bi izenačila.

Kopičenje zamer v zvezi s preteklimi situacijami vpliva na sedanje življenje osebe, ki zameri. Namesto da se ukvarja s sedanjostjo in bodočnostjo, se oseba ukvarja s preteklostjo, svojo življenjsko energijo veže na tisto, kar se je nekoč zgodilo in je ostalo kot “nedokončano delo”. Ker se tisti, ki zameri, manj ukvarja s sedanjostjo in bodočnostjo, postane tudi sama žrtev zamere.

Pot iz tega je, da se drugemu odpusti. Le redki vedo, da besedi “oproščanje” in “odpuščanje” izvirno pomenita osvobajanje. Tako da ko odpustimo komu, ga s tem osvobodimo od svoje zamere, sebe pa od “nedokončanega dela” iz preteklosti.

Eni drugim najlažje odpustimo, ko priznamo, da smo napravili napako, ko pokažemo, da nam je žal, ker je zaradi naše napake drugi imel škodo in se je slabo počutil, ko je nekdo pripravljen nadoknaditi škodo ali popraviti pokvarjeno. S takim ravnanjem osebe kaže, da je dober človek, ki se distancira od svojega slabega ravnanja. To so signali prijateljstva, ki pozivajo drugo osebo, da odgovori s prijateljskim odnosom.

Berite tudi:  Vabilo na delavnice Pozitivna vzgoja in starševstvo

Najtežje je odpustiti tistemu, ki ne prizna, da je naredil napako, ki je ponosen na svoje ravnanje, ki kaže zmagoslavje in zadovoljstvo nad tem, da je pridobil korist. Tako se postavi nekdo, ki ni prijatelj, sovraštvo na eni strani pa kliče na sovraštvo tudi z druge strani.

Enaka načela veljajo tudi, ko je treba odpustiti samemu sebi. Človeško je grešiti, napake so vedno napačno ravnanje. Če jih tisti, ko jih dela, prepozna kot napake in jih opusti, ne samo da se uči na napakah, ampak tudi kaže, da je dober človek.

V odnosu do drugih ljudje lahko izberejo, če bodo odpustili ali ne bodo odpustili. Toda v odnosu do sebe, če oseba prepozna določeno ravnanje kot napačno in se pokesa, ne obstaja neodpustljivo. Da bi odpustili sebi, ljudje pogosto iščejo odpuščanje tudi od drugih. To pomaga celo takrat, ko drugi nočejo odpustiti.

Zoran Milivojević

Ocena:
[Skupaj: 3 povprečno: 5]

Dodaj odgovor