Zdrava ali pretirana zaskrbljenost?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Zdrava ali pretirana zaskrbljenost?
Foto: Icare Girard

Povsem naravno je, da nas občasno kaj zaskrbi. Skrbi so v marsikaterem pogledu za nas zdrave in koristne. Če nas zjutraj zaskrbi, da bo čez dan deževalo, nas ravno ta skrb spomni, da s seboj vzamemo dežnik. Skrbi nam torej pogosto lahko koristijo, kadar se zaradi njih dodatno pripravimo in tako poskrbimo zase ali za bližnje.

Lahko pa se nam zgodi, da iz zdrave zaskrbljenosti preidemo v pretirano zaskrbljenost. Meje ni vedno lahko določiti, zato nas rado zanese. Kadar naša zaskrbljenost postane pretirana, nas skrbi ne motivirajo v dejanja, ki nam omogočajo večjo varnost in našo kakovost življenja še dvignejo, temveč skrbi postanejo same sebi namen. Ko nas pretirano skrbi, zaradi zaskrbljenosti ostanemo v krču. Sami sebe in včasih tudi svoje bližnje (npr. svoje otroke) pričnemo omejevati. V družbi, recimo, ne povemo svojega mnenja, saj nas skrbi, kaj si bodo drugi mislili o nas. Svojih otrok in moža si ne upamo pustiti same za en večer, saj nas skrbi, da se ne bodo znašli. Tovrstne skrbi naše kakovosti življenja ne dvigujejo, temveč nas po nepotrebnem omejujejo.

Pričakovanje najslabšega scenarija

Ko nas pretirano skrbi, se najpogosteje zatečemo h KATASTROFIZIRANJU. Katastrofiziramo takrat, ko si v mislih narišemo najhujši možen izid situacije. Takrat se pogosto tako močno vživimo v to situacijo, da v tistem trenutku povsem pozabimo, da smo si situacijo pravzaprav izmislili. Začutimo lahko močen strah, jezo ali žalost ob misli na katastrofalno situacijo. Tudi naše telo se prične odzivati. Lahko ugotovimo, da ob katastrofiziranju pričnemo hitreje dihati, se potimo ali da nam srce bije hitreje.

Katastrofizirati najpogosteje pričnemo z besedami ‘KAJ ČE…’

  • Kaj če se mojim otrokom kaj zgodi?
  • Kaj če izgubim službo in ne bom mogel plačati vseh položnic?
  • Kaj če je kašelj pri mojemu otroku v resnici znak hujše bolezni?
  • Kaj če bodo moji starši postali dementni?
  • Kaj če dobim panični napad?
  • Kaj če rečem kaj povsem neumnega in se osmešim?
  • Kaj če me partner zapusti?

Če smo zelo pogosto pretirano zaskrbljeni, lahko začnemo opažati posledice na svojem fizičnem in psihičnem zdravju. Pretirana zaskrbljenost nas lahko vodi v dodaten stres, nižjo samozavest, odtujenost z bližnjimi, slabšo delovno učinkovitost, depresivnost, tesnobo, povečano porabo alkohola ali izogibanje družabnim dogodkom. Vpliva lahko tudi na naš apetit, spanje, povzroča mišično napetost, bolečine v trebuhu, glavobole in slabši imunski sistem.

Izziv za vas

Pomislite glede česa vas najpogosteje skrbi. Vas morda skrbi glede zdravja, otrok, prihodnosti, glede specifičnih situacij itd.? Kako te skrbi na vas vplivajo? Ali vam koristijo ali škodijo?

Katja Z. Istenič

Katja Z. Istenič

Sem Katja Z. Istenič, psihologinja in psihoterapevtka, ki preko terapevtske pomoči Hočem več nudim individualno, partnersko in družinsko terapijo. Napisala sem tudi knjigo Skrita uganka denarja, ki govori o razvoju zdravega odnosa do denarja. Moja glavna načela pri delu so usmerjenost v konkretne rešitve, pozitivnost, strokovnost, sodobni pristopi in učinkovitost.
Katja Z. Istenič
Ocena:
[Skupaj: 4 povprečno: 4.3]

Morda vas zanima tudi ...

Katja Z. Istenič

Katja Z. Istenič

Sem Katja Z. Istenič, psihologinja in psihoterapevtka, ki preko terapevtske pomoči Hočem več nudim individualno, partnersko in družinsko terapijo. Napisala sem tudi knjigo Skrita uganka denarja, ki govori o razvoju zdravega odnosa do denarja. Moja glavna načela pri delu so usmerjenost v konkretne rešitve, pozitivnost, strokovnost, sodobni pristopi in učinkovitost.

Dodaj odgovor