Današnji otroci so debeli, šibki, vse več je motenj govora – poglejte, kje starši delajo napake
Človek je prinesel domov 20 živali enakih oblik, velikosti in barve. Kmalu je spoznal, da je ena žival vredna več od vseh ostalih skupaj. Kako je to mogoče?
Včasih so verjeli, da se inteligenca 100 % deduje. Vendar pa je bilo dokazano, da so intelektualne sposobnosti odvisne od števila sinaps (povezav med živčnimi celicami), najnovejše raziskave pa kažejo, da se do četrtega leta formira že 50 % sinaps. Gibanje, skakanje, vrtenje, tekanje, plezanje … vse to spodbuja ustvarjanje sinaps. Živimo pa v času, ko so otroci statični, pred računalniki in televizorji ter vzgajamo generacije, ki se manj gibljejo in z vse večjim številom razvojnih motenj.
Ker je inteligenca v veliki meri odvisna od spodbujevalnih dejavnikov, ki jih dobivamo v najzgodnejšem otroštvu, je jasno, da so starši odgovorni za razvoj otrokovega intelekta.
Nevroendokrinolog, sodelavec UNICEF-a za zgodnje izobraževanje, en od ustanoviteljev Mense Črne Gore in največji strokovnjak za razvoj inteligence pri otroku dr. Ranko Rajović v nadaljevanju govori o tem, kako je v današnjih digitalnih časih težko biti starš, kje starši najpogosteje delamo napake ter kako vzgojiti malega genija.
Igra je glavno delo otroka in vedno bo, pojasnjuje dr. Rajović. Igra današnjih otrok in tista pred desetletjem nista enaki. Spremenila sta se tako okolje kot tudi otroška zabava.
Otroci se danes manj gibljejo, zato je njihovo otroštvo drugačno. Imamo otroke s prekomerno težo, diabetes je v porastu, učitelji v šoli opažajo, da so današnji otroci šibkejši (motorika, pozornost in koncentracija) v primerjavi z generacijami pred petimi in desetimi leti. Gibanje je pomembno za razvoj možganov, še posebej v najzgodnejšem otroštvu, zato mora starš, da bo otrok čim bolj spreten in okreten, delati na tem, da otrok čimveč časa preživi na igrišču, v parku, naravi … Na žalost raziskave kažejo, da naraščajo tudi težave, ki jih v preteklosti ni bilo, to so motnje govora, disleksija, diskalkulija in druge motnje skorje velikih možganov. To je mogoče povezano s pomanjkanjem gibanja, saj raziskave, narejene v ZDA, kažejo, da imajo otroci, ki nimajo dovolj gibanja v vsakdanjih aktivnostih, zmanjšane strukture velikih možganov, kar lahko negativno vpliva na kognitivne sposobnosti, pravi dr. Rajović.
V zgodnjem otroštvu postavljamo temelje za nadaljnje delovanje možganov
Dr. Rajović pojasnjuje, da je biološka naloga vsakega organizma preživeti, kar pomeni čim boljše prilagajanje okolju. Dejavniki okolja in dedni dejavniki se prepletajo, ne delujejo kot neodvisni subjekti, zato je genetski material podvržen okoljskim spremembam. Okoljski dejavniki lahko imajo večji ali manjši vpliv na nas, odvisno od naših podedovanih predispozicij.
To pomeni, da so otrokove zmogljivosti dedno pogojene, vendar pa se ta zmogljivost razvija pod vplivom okolja. Če se okolje spreminja, vsi smo priče, da se to spreminja dokaj hitro, moramo spremeniti tudi način dela z otroki v vrtcih in šolah. Najbolj naravna in najbolj splošna definicija inteligence bi lahko bila – sposobnost prilagoditve na okolje in iznajdljivost v življenju. V zvezi s tem je pomembno vedeti, da se v prvih nekaj letih otrok zelo hitro uči o okolju in odnosu z njim kot tudi o sebi. Možgani so v prvih letih neverjetno plastični – imajo izredno sposobnost prilagajanja. Metabolizem možganov je pri otrocih v obdobju od četrtega do sedmega leta dvakrat hitrejši kot pri odraslih osebah, pravi dr. Rajović.
Moč prilagajanja možganov nam pravzaprav prikazuje učenje jezika – kjerkoli bo otrok odraščal, se bo naučil jezika, ki ga tam govorijo.
Petletnik ali šestletnik bo imel veliko več težav pri obvladovanju novega jezika, vendar bo še vedno imel možnosti, da ga osvoji kot maternega. Enajstletnim ali dvanajstletnim otrokom pa novi jezik nikoli ne bo postal materni, čeprav ga bodo v primerjavi z odraslimi hitro obvladali. V zgodnjem otroštvu se postavljajo temelji nadaljnjega delovanja možganov. Ti temelji ne zajemajo samo intelektualnega delovanja, ampak pokrivajo tudi vse aspekte otrokovega razvoja – fizičnega, čustvenega, socialnega in kognitivnega.
Za postavljanje teh temeljev za nadaljnji razvoj je pomembna igra, v prvih letih pa je najpomembnejši element igre – gibanje. Pomembno je, da starši ne ovirajo otrok pri gibanju, ampak da jim dovolijo to svojo neizčrpno energijo vsakodnevno porabiti.
Vrsta igre ni toliko pomembna, kolikor je pomembno to, da v sebi nosi elemente kompleksnih in dinamičnih gibov – rotacijo, obračanje, prevračanje, vzpenjanje, lovljenje ravnotežja itd. Igra ima pomembno vlogo tudi pri socialno-emocionalnem razvoju, zato se bi otrok moral igrati z drugimi otroci, kadarkoli se za to pokaže priložnost. Starši se lahko in se morajo igrati s svojimi otroki, posebej v prvih nekaj letih, ne smejo pa biti zamenjava za druge otroke, pravi dr. Rajović.
Zaradi dilem, ki jih imajo starši pri iskanju varnih poti skozi otroštvo, je dr. Rajović napisal dve knjigi: IQ otroka – skrb staršev in Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka, ki ju dobite v knjižnicah. Za igro so, pravi, najbolj koristne igrače, ki otrokom ne jemljejo pozornosti, saj morajo malčki aktivno usmerjati pozornost, da bi ostali vključeni v igro.
Video igrica, na primer, zelo učinkovito ohranja pozornost, vendar ne na način, ki je naraven in ki dovoljuje otroku “vadbo” usmerjanja pozornosti. Lahko domnevamo, da bo otrok, ki veliko časa preživi pred ekranom in je pri tem neprestano stimuliran brez aktivnega vključevanja pozornosti, imel v prihodnosti težave pri osredotočanju na kakšno težko ali dolgočasno nalogo, ki bo od otroka zahtevala aktivno usmerjanje pozornosti in osredotočenost. Po drugi strani pa igračke in igre, ki otrok ne okupirajo v celoti, puščajo veliko prostora za razvoj ustvarjalnosti. Ni pomembno, katera je to igrača, dokler je otroku zanimiva in od njega zahteva angažiranje. Pozabljene igre zelo spontano kombinirajo vse te elemente in jih zato vedno priporočam, pravi dr. Rajović.
Kje starši delajo največ napak
Pri vzgoji otrok so napake sestavni del starševstva, vendar pa so lahko tudi koristne, če jih pravočasno opazimo. Večino napak starši naredijo zaradi pretirane potrebe po zaščiti otroka – kar je prva in najpogostejša napaka.
Otrok se v prvih letih življenja neprestano uči. Formalno izobraževanje in učenje, kot ga poznamo, pride pozneje, do takrat pa je otrok obvladal najtežje gradivo – in to se je zgodilo spontano in skozi igro. Redko kateri otrok bo pri šestih letih pomočil roko v skodelico vročega čaja ali brezglavo stekel po ledu. V takih primerih bo veliko bolj previden in to ne zato, ker so mu starši 100x nekaj ponovili, ampak zato, ker je do takrat že neštetokrat padel – na ravnem, na klancu, na stopnicah, preko luže, na zemlji, travi, ploščicah … Do takrat se je, čeprav nezavedno, zelo dobro naučil, kako po različnih površinah hoditi, s kakšno hitrostjo, nagibom in načinom hoditi. Tudi če prične padati, se bo spretno ujel. Vsaj tako bi moralo biti, vendar pa vem, da otroci pri padcih staknejo vedno več nenavadnih poškodb. Otrok, ki pri sedmih letih tako pade, da si razbije zobe in si pri tem ne podrsa dlani, se ni naučil pasti. To vsekakor ni njegova napaka, je pa težava, da se je pri teh letih že pozno učiti takih osnovnih stvari. Prav zaradi tega lahko prezaščitenost otrok smatramo za največjo napako, ki jo lahko starši (dobronamerno) naredijo. Poleg tega so tukaj še neomejena uporaba modernih tehnologij, nezmožnost postavljanja mej, premalo gibanja, neuravnotežena in nezdrava prehrana, pozni odhodi v posteljo, preveč predelane hrane itd.
Sodobne tehnologije – je z njimi starševstvo lažje ali ne?
Se današnji otroci bolje znajdejo v virtualnem kot v realnem svetu, so sodobne tehnologije otrokom ukradle otroštvo? Pametni telefoni, računalniki, internet … so izredno uporabni, vendar pa lahko predstavljajo tudi pravo past tako za otroke kot tudi za starše, ker je težko določiti meje.
Dr. Rajović smatra, da je v dobi digitalne revolucije starševstvo tako lažje kot težje kot nekoč. Odvisno od tega, kako starši gledajo na sodobne naprave.
“Jih doživljajo kot dopolnilo in sredstvo za obogatitev vsakodnevnih aktivnosti ali kot zamenjavo za številne običajne otroške aktivnosti. Če želite z otrokom imeti malo opravka, ga nekaj ur pustite s kakšno napravo moderne tehnologije in niti opazili ga ne boste. Na žalost mnogi starši v trenutkih utrujenosti, raztresenosti in skrbi dovoljujejo in celo podpirajo tako vedenje otrok. Vse to je dokaj v redu, dokler je čas za uporabo računalnika omejen in dokler tako vedenje ne postane navada. Kratkoročno gledano lahko uporaba modernih tehnologij starševstvo še kako naredi lažje, vendar pa bolj kot dovolimo, da nam moderne tehnologije olajšujejo starševstvo, večja verjetnost je, da nam bo ista moderna tehnologija sčasoma prinesla tudi veliko težav – kot prvo našim otrokom, s tem pa tudi nam. Vsako obdobje ima svoje izzive in če se znamo z njimi spopadati, se izzivi spremenijo v smernice, ne pa v kamne, ob katere se spotikamo, pravi dr. Rajović.
Ste rešili uganko z začetka besedila? Namenjena je učencem tretjega razreda osnovne šole. Človek je domov prinesel školjke, a le v eni je našel biser.