Ko vas otrokova jeza vrže iz tira

»Resnično me razjezi, kadar moj malček vpije name. Ponavadi se konča tako, da začnem vpiti še jaz. Sploh si ne morem pomagati.« – Shannon

Vsak starš se slej ko prej znajde v situaciji, ko ga otrokovo kljubovanje vrže iz tira. Otroci so pač mojstri v tem, da preizkušajo potrpežljivost in meje.

Toda če niste sposobnosti ostati mirni v takšni situaciji, kako lahko pričakujete, da bodo mirni vaši otroci? Konec koncev, njihovi možgani se šele razvijajo in starši bi morali biti njihovi vzorniki.

Pri otrocih je otročje vedenje nekaj običajnega in pričakovanega. Vaša naloga pa je, da pomirite nevihto, še preden se razdivja v vihar.

Predstavljamo vam nekaj primerov, kako lahko obdržite nadzor nad sabo in razvijate čustveno inteligenco, namesto drame in jeznih izbruhov.

Ustavite se, prenehajte z opravili in zadihajte

Opomnite se, da ne gre za nujen primer. Seveda se ne morete popolnoma izogniti situacijam, ki v vas sprožijo jezo. Toda lahko se naučite prepoznati občutke, ki vam kažejo, da se v vas nabira napetost in stopite korak nazaj.

Ne postavljajte meja, ko ste jezni, razen če gre za nevarno situacijo

Če se otroci tepejo, jih spravite narazen in jim zagotovite varno okolje. Ne zapletajte se v razčiščevanje, dokler se vsi vpleteni ne pomirijo, vključno z vami. Če otrok vztraja pri pojasnjevanju situacije, mu odločno in mirno odgovorite: »Pogovorila se bova, ko se pomirim. Do takrat pa pričakujem, da se boš lepo obnašal.«

Če čutite nujno potrebo, da bi otroka disciplinirali v tem trenutku, so vaši možgani v stanju ‘bojuj se ali zbeži.’ Ko otroka vidite kot svojega sovražnika, se raje ugriznite v jezik in počakajte, da se jeza razkadi.

Meje postavite, ko se pomirite. Tako vam bo uspelo, da ponovno vzpostavite povezavo z otrokom, šele potem popravljajte njegovo vedenje. Ne bojte se, da bi izpadli šibki. Vi ste otrokov vzornik in s tem mu pokažete, da znate dobro obvladovati svoje in njegove občutke jeze.

Imejte v mislih dejstvo, da vam otrok ne nagaja zanalašč

Če ima otrok izpad, je to zato, ker še ne zna obvladovati in na primernejši način izkazati močnih čustev, ki ga prevzemajo. Njegovi možgani so še v fazi razvoja, zato potrebuje vašo pomoč, da ga pomirite in ubesedite njegova čustva.

Imejte se pod nadzorom

Na nek način je naravno, da se na otrokovo kljubovalno vedenje odzovete z jezo. Toda situacije s tem ne boste rešili. Nasprotno, samo poslabšali jo boste. Dokler se spopadate z lastnimi občutki jeze, se izognite ukrepanju. Vaša prvenstvena naloga v tem trenutku je, da razvozlate vozel, ki vaš tišči v prsih in se pomirite. Ko boste sami pomirjeni, se bo začel  umirjati tudi vaš otrok.

Ustvarite varno okolje in poslušajte

Ne glede na to ali gre za malčka, ki ima izpad jeze ali pa za najstnika, ki vpije. Kar vaš otrok potrebuje v danem trenutku je, da ga poslušate in slišite. Recite: »Moraš biti pa zares zelo jezen, če takole govoriš z mano. Kaj se dogaja?«

Se sprašujete, kako se bo vaš otrok pomiril, če ga nagradite s poslušanjem? Če se bo čutil slišanega, ne bo imel potrebe po vpitju. Ko boste ustvarili varno okolje in dali otroku možnost, da izrazi svoje želje in potrebe, se bo pomiril. To ni nagrada, s tem ga učite, da vpitje ni potrebno.

Otroci se učijo nadzorovati čustva z opazovanjem staršev. Če začnete vpiti nazaj, mu s tem daste vedeti, da se na tak način razrešujejo težave in napetosti. Jasno je, da morate postaviti meje, ko gre za nevarno vedenje, toda tudi to lahko naredite sočutno in razumevajoče. Nikoli ne omejujte izražanja čustev. Otroka tudi ne pošiljajte v sobo, da se pomiri sam, saj tega ni zmožen. Ustvariti morate varno okolje za njegove težavne občutke, kjer jih lahko vrže iz sebe. Tako ne bo dobil sporočila, da je to nekaj sramotnega in groznega, temveč se jih bo naučil izražati na primernejši način.

Vsako vedenje nekaj sporoča

Ena največjih napak, ki jih starši delajo, ko je otrok jezen, je ta, da ‘popravljajo’ otrokove izraze jeze. To ponavadi situacijo še samo poslabša, saj se otroci ne čutijo slišane. Pride tudi do merjenja moči. Če otrok v jezi pomeče vse z mize, mu ne začnite pridigate, da mora najprej vse pospraviti. Otrok ve, da je prekršil pravilo. To je naredil zato, da bi vam pokazal, kako je vznemirjen.

Namesto tega recite: »Moraš biti pa besen, da si vse pometal z mize. Žal mi je, da se tako počutiš in vem, da ti je težko. Povej mi, kaj te teži. Obljubim, da te bom poslušala in ti pomagala.« Dokler se otrok ne pomiri, ne popravljajte neželenega vedenja.

Omehčajte se

Kaj pa, če je otrok tako jezen, da se ne more pomiriti? Pokažite mu pot. Gledano iz vaše perspektive, imate seveda vi prav. Toda kaj bi raje, da imate prav ali da otroku izkažete ljubezen? Stopite korak nazaj in poglejte na situacijo z njegove perspektive. Otrok se bo pomiril, njegove solze pa vam bodo pokazale strah, ki se je skrival za jezo. Mogoče se vam bo zdelo, da ste se vdali, toda saj niste spremenili svojih pravil in postavljenih meja. Otroku ste samo dali prostor in možnost, da izrazi svoj pogled na situacijo, njegova čustva pa ste priznali kot legitimna. Ko omehčate svoj odziv in pokažete pripravljenost pogledati z otrokovega zornega kota, pridobita oba, tako vi kot vaš otrok.

Vzemite si odmor

Če se ne morete pomirite ne vi in ne vaš otrok, saj so čustva premočna, si vzemite odmor. Otroku recite, da se morate najprej pomiriti in da bosta nadaljevala, ko bosta oba bolj umirjena. Potem poiščite način, da se spet povežeta. Tukaj morate biti vi tisti, ki pristopi prvi in pokaže pripravljenost, da se odnos spet vzpostavi. Ne skoparite z dotiki, igrajte se in smejte, da bo vajin odnos spet poln zaupanja, varnosti in ljubezni.