Vzgojite svojega otroka v optimista
»Da stopimo na pot sprememb, ne potrebujemo veličastnih in herojskih dejanj. Svet lahko spreminjajo tudi drobna dobra dela, ki jih naredi na milijone ljudi. Ohraniti upanje v težkih časih ni neumno in romantično. Zgodovina človeštva ni stkana samo iz groznih in krutih dogodkov, temveč tudi iz zgodb, ki govorijo o sočutju, žrtvovanju, pogumu, prijaznosti … Če zmeraj vidimo samo slabo, nas to lahko ohromi v prizadevanju za boljši jutri. Zato je pomembno, da ohranjamo živ spomnim na kraje in čase, ko so ljudje kljub težkim in krutim razmeram delovali izjemno. To nam daje upanje in nas napolni s pogumom in zavedanjem, da se splača truditi. Da še v tako temačnih časih vedno obstaja žarek upanja.« – zgodovinar Howard Zinn
Danes potrebuje svet optimistične ljudi bolj kot kdajkoli prej. Optimizem ali prepričanje, da se bodo zadeve na koncu dobro iztekle, je temelj vztrajnosti in vzdržljivosti. Optimizem tlakuje pot k uspehu.
Raziskave so pokazale, da optimisti, ki so prepričani v svoj uspeh, dejansko to tudi uresničijo. Redkeje zapadejo v depresijo, manj trpijo za boleznimi, njihovi odnosi z drugimi so boljši, živijo dlje in lepše.
Ko se zazdi, da vam življenje zadaja udarec za udarcem, želite, da otrok verjame, da se bodo stvari umirile in izboljšale. Zakaj bi se mu drugače potem sploh splačalo truditi in vztrajati?
Ali lahko pomagate otroku, da postane bolj optimističen? Obstajajo dokazi, da je optimizem dedna lastnost. Že dolgo vemo, da imata nagnjenost k depresiji kot tudi nagnjenost k vedrini, biološke osnove. Res pa je tudi, da se otroci že od malih nog od staršev in bližnjih učijo gledati in sprejemati svet okrog sebe. Starši, ki so depresivni in polni negativizma, svoj pogled na svet prenesejo na svoje otroke. Spoznanja kognitivne psihologije pa dokazujejo, da je mogoče spremeniti način, kako človek gleda nase in na to, kaj se mu dogaja. Možno je torej zavestno vplivati na občutke in čustvene reakcije, ki se porajajo ob določenih izkušnjah.
Tudi če ste se rodili z nagnjenostjo k pesimizmu, lahko sami veliko naredite za bolj optimistično držo. Kako pa lahko pomagate svojemu otroku?
Bodite pozorni na to, kako otrok gleda na svet
Je kozarec na pol poln ali na pol prazen? Ali otrok takrat, ko se mu zgodi kaj slabega, vidi to kot nekaj, kar je značilno za njegovo celotno življenje? Ali nesrečo sprejema kot vseobsegajočo, dokončno in da se to zmerja dogaja njemu? Če opazite pesimistično razpoloženje, mu lahko pomagate, da njegov pogled na svet postane bolj optimističen.
Soočite se s pesimizmom
Pesimisti zmeraj pričakujejo, da se bo zgodilo nekaj slabega, npr. »V novi šoli ne bom imel nobenih prijateljev. Nihče me ne bo maral.«
Če se želite soočiti s pesimizmom, upoštevajte štiri značilnosti pesimističnega razmišljanja:
- Dokončnost: »To se zmeraj dogaja in zmeraj se bo.«
- Razširjenost: »Nikoli se ne izide.«
- Osebna prizadetost: »To se zmeraj dogaja meni.«
- Nemoč: »Nobene logične povezave ni med vzrokom in posledico. Stvari se samo zgodijo. Jaz sem žrtev okoliščin.«
Naučite otroka optimizma
Pomembno je imeti v mislih, da so neuspehi del življenja, ne glede na to, kakšen pogled na svet imamo. Otroke naučite, da na neuspehe gledajo kot na začasne ovire, ki se jih da premagati. Neuspehi so samo stopničke na poti do cilja in iz njih se lahko marsikaj naučijo.
Kako lahko neuspeh doživljajo manj osebno? Včasih se slabe stvari pač zgodijo. Lahko bi se pripetile komurkoli, pa so se tokrat pač vašemu otroku. Velikokrat pa neuspeh ali nesrečo ljudje prikličejo sami, s svojim razmišljanjem oz. dejanji. Toda to še ne pomeni, da je človek slab, ampak da je v tistem trenutku pač sprejel napačno odločitev (npr. otrok je padel na testu, ker se ni učil in ne zato, ker se mu to zmeraj dogaja in se mu zmeraj bo.)
Otrokom je treba pokazati, da niso nemočni in da lahko sami marsikaj storijo. Martin Seligman, raziskovalec optimizma, pravi, da se je ob neuspehu najpomembneje vprašati naslednje: »Ali bi lahko z drugačnim ravnanjem spremenil izid dogodkov?«
Pomagajte otroku gojiti in razvijati optimistično mišljenje
Sledite trem zapovedim:
- S svojimi dejanji lahko spremenim potek dogodkov (kar je ravno nasprotno pesimistični drži »jaz sem žrtev okoliščin.«)
- Obstajajo razlogi, da se je nekaj zgodilo (kar je nasprotno razmišljanju, da se stvari nikoli ne izidejo)
- Vsak vzrok ima svojo posledico, kar je vidno po določenem času. Včasih imam vpliv na potek dogodkov in lahko jih obrnem sebi v prid. Včasih pač nimam vpliva, kar pa še ne pomeni, da je to moja krivda (kar je nasprotno mišljenju »Vedno se mi dogajajo slabe stvari.« ali »Življenje ni pošteno.«)
Soočite se z negativnimi mislimi in samogovori
Največja težava pri negativnih mislih je, da ko jih izgovorite, jim tudi verjamete in potem vaša dejanja odražajo te misli. Toda če si nekaj dopovedujete še ne pomeni, da je resnično. Mogoče imate napačno mišljenje. Obstajajo številni načini, kako interpretirati dogodke. Izberite take, ki so zdravi in pozitivno usmerjeni.
Kognitivna terapija pomaga pesimistom pri soočanju z negativnimi mislimi v treh korakih. Preizkusite jih tudi sami ali z vašim otrokom:
- Bodite pozorni na negativne misli in samogovore
- Poglejte jih ‘od zunaj’. Predstavljajte si, da so vaše misli izrečene s strani neke druge osebe, ki vam želi zagreniti življenje.
- Oporekajte jim na enak način, kot bi oporekali osebi, ki jih je izrekla.
Bodite vzor optimizma
Ali imate navado reči »Vem, da bomo kmalu našli parkirno mesto!« ali pa »Nikoli ne bomo našli parkirnega mesta. Sem vedela, da se bo to zgodilo!« Vaš pogled na svet ima na vašega otroka ogromen vpliv, saj se preko vas tudi sam nauči podobne drže. Če želite, da otrok postane manj črnogled, boste morali najprej sami sneti temna očala in začeti na svet gledati bolj optimistično.