8 najpogostejših taktik čustvenega izsiljevanja
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše Katja Z. Istenič
Kako čustveno izsiljevanje torej ustaviti? Prvi (in tudi najpomembnejši) korak je, da čustveno izsiljevanje prepoznamo. Da boste znali čustveno izsiljevanje pravočasno prepoznati, bom z vami delila 8 najpogostejših taktik čustvenega izsiljevanja, na katere moramo paziti.
Moral/a bi …
Oseba, ki nas čustveno izsiljuje, si izmisli svoja pravila in nato pričakuje, da bomo tem pravilom sledili tudi mi. Velikokrat se niti sama ne zaveda, da si je ta pravila v resnici izmislila sama, saj je prepričana, da tako pač mora biti.
Čustveno izsiljevanje hitro prepoznamo, kadar oseba uporabi beside: “Moral bi…” oz. “Morala bi…” ali kakšno drugo različico, kot je “Prav je, da…”
Praktični primeri:
Tašča nam reče: “Otrok bi moral do tega leta že delati to in to. Če bi naredila tako, kot sem ti jaz predlagala, bi otrok to sedaj že znal.” Ali pa nas skuša prepričati: “Ti in tvoji otroci bi morali vsako nedeljo hoditi k maši!”
Mama nam pove: “Dobra mama bi morala vsak vikend otroka pripeljati na obisk k babici. Prav je, da je otrok pri babici vsak vikend tudi prespi.”
Otrok nam reče: “Vsi imajo to igračo/tablico/itd. v šoli. Tudi jaz bi to moral imeti.”
Ko torej zaslišite izraze: “moral bi”, “prav je”, je to znak, da se vprašate, čigava pravila to v resnici so in kaj je tisto, kar je vam pomembno.
Ne bo me vedno tukaj
To taktiko pogosto uporabljajo ljudje, ki so starejši od nas (npr. naši starši, babice, dedki, tašča, tast, starejši sorodnik itd.). Uporabljajo jo lahko tudi naši bratje ali sestre ali včasih tudi partner, ko želijo od nas, da poskrbimo za nekoga starejšega.
Praktični primeri taktike
Morda nas starši prosijo za nekaj, česar ne želimo narediti in ko vidijo naše oklevanje, rečejo:
“Veš, ne bo me vedno tukaj.”
“Ko mene nekoč ne bo več, ti bo pa žal.”
“Samo eno mamo imaš.”
Ali pa nam sestra reče: “Naredi vendar to, kar oče želi. Star je že in nekega dne ga ne bo več z nami.”
Prevod tovrstnih stavkov je: “Moraš mi ugoditi, saj nekega dne vsi umremo. Pomisli, kako ti bo grozno, ko me ne bo več.”
Ko oseba ob svoji prošnji posredno omeni konec življenja, nas pripravi do tega, da njeno prošnjo primerjamo z življenjem samim oz. s smrtjo. Prošnja bo seveda delovala banalno, če jo obravnavamo v kontekstu konca življenja. Pripravi nas, da se vživimo v situacijo, ko te osebe več ne bo in pomislimo: “Sedaj je ta oseba pokojna, jaz pa takrat nisem želela iti z njo na kosilo/ nisem upošteval njenega nasveta glede vzgoje svojih otrok/ mu nisem hotel posoditi 100 evrov itd.” Vsaka prošnja bo torej v kontekstu smrti delovala majhna, nepomembna in trivialna.
Dejstvo je, da enkrat vsi umremo. Ob misli na smrt se večina ljudi sooča z globoko neprijetnimi čustvi, kot so žalost, strah in obup. Pri tej taktiki gre torej za IZREDNO MOČNO čustveno izsiljevanje.
Istočasno je ravno ZATO, ker življenje je kratko in nepredvidljivo, pomembno, da se naučimo biti ZVESTI SAMI SEBI. Večina ljudi si vseeno ne želi ob svojih zadnjih trenutkih spoznati, da so celo življenje živeli le v smeri, ki so jim jo narekovali drugi. Takrat ne želijo spoznati, da niso nikoli počeli tistega, kar so si sami resnično želeli.
Kdaj boš …
Oseba, ki izvaja čustveno izsiljevanje, od nas torej nekaj želi. Ne da bi na katerikoli točki pristali na njeno prošnjo, nas oseba vpraša, kdaj bomo to naredili. Oseba nam niti ne da možnosti, da bi jo zavrnili. Ne vpraša, ALI bi to radi naredili. Vpraša nas le, KDAJ bomo to naredili ter nam da vedeti, da se ji zdi povsem samoumevno, da bomo to res storili.
Primer 1
Ne da bi se karkoli zmenili glede tega vikenda, nas oče, mama ali tašča vpraša: “Ob kateri uri torej pridete ta vikend na kosilo?”
Primer 2
Prijatelj nas brez kakršnega koli predhodnega dogovora vpraša: “Kdaj se jutri dobiva, da mi pomagaš prebeliti stanovanje?”
Zakaj ta taktika deluje? Pogosto zato, ker nas zmede. Pozabimo se vprašati, kaj si mi želimo in kakšni so naši načrti.
Pri naslednji taktiki ima oseba navidezno slab spomin.
Oseba pozabi na vaš NE
Čustveno izsiljevanje se lahko skriva tudi v taktiki, pri kateri oseba kar ‘pozabi’ na to, da smo že rekli ne. Oseba ima sicer dober spomin za ostale situacije.
Včasih se nam torej lahko zgodi, da nas oseba nekaj prosi in jo zavrnemo. Prepričani smo, da je stvar s tem zaključena. Nato pa nas oseba – kot da bi povsem pozabila, da smo že rekli ne, ponovno vpraša za isto uslugo. To se lahko večkrat ponovi. Če nismo pri svojem ne-ju zelo jasni, se nam lahko zgodi, da na neki točki popustimo.
Se vam je to že kdaj zgodilo? Ste takrat popustili in prošnji ugodili ali vam je uspelo vztrajati?
To mi dolguješ
Čustveno izsiljevanje se včasih lahko skriva tudi pri ljudeh, ki so za nas v preteklosti veliko naredili. Oseba nas spomni na vse stvari, ki jih je naredila za nas, in nas skuša prepričati, da smo ji dolžni ugoditi.
Včasih smo na ta način navidezno ‘zadolženi’ za celo življenje. Dobro se je spomniti, da ne glede na to, za kako veliko ali pomembno uslugo je šlo, imamo vedno pravico reči ne.
Primer 1
Preko prijateljice smo spoznali svojega moža. To je usluga, ki je nikoli ne bomo mogli zares poplačati. Kljub temu to ne pomeni, da moramo prijateljici vedno ugoditi.
Primer 2
Morda je v težkih družinskih trenutkih za nas poskrbel naš starejši brat. Radi ga imamo in rade volje mu kdaj pomagamo. Še vedno pa imamo vso pravico kakšne njegove prošnje tudi zavrniti.
Imate tudi vi kdaj občutek, kot da ste pri nekomu za vedno zadolženi in morate tej osebi zaradi tega ugoditi?
Kuhanje mule
Ena izmed daleč najbolj razširjenih taktik čustvenega izsiljevanja (za katero verjamem, da ste jo prav vsi že kdaj izkusili in morda tudi sami izvajali) je kuhanje mule.
2 leti nazaj sem na temo kuhanja mule pripravila posnetek z naslovom ‘TIHI UNIČEVALEC ODNOSOV’. Posnetek se je takrat zelo hitro širil po spletu, tako da ste ga morda že videli.
V posnetku boste spoznali, kaj s tišino v resnici sporočamo, kako ignoriranje vpliva na naš odnos in kako kuhanje mule uspešno PREKINITI.
Kakšne so pa vaše izkušnje s kuhanjem mule? Se morda tudi sami nehote poslužujete te taktike čustvenega izsiljevanja?
Odloči se zdaj!
Za čustveno izsiljevanje gre lahko tudi, kadar si oseba izmisli rok, do kdaj potrebuje naš odgovor.
Zelo pogosto je ta rok že sedaj, saj nam tako ne da dovolj časa za razmislek. Oseba tako ustvari UMETNO PANIKO, v katero se hitro lahko ujamemo. Namesto, da bi razmislili, kaj sploh hočemo, osebi zaradi panike ugodimo. Ne zavedamo se, da ta rok pravzaprav sploh ni naš. Oseba se je morda preprosto odločila, da želi že danes odgovor.
Npr. “Hitro se odloči, ker sem ravno v trgovini in moram vedeti, kaj kupiti, če prideš na kosilo.”
Verjetno iz lastnih izkušenj veste, da so odločitve, ki jih sprejmemo na hitro in pod pritiskom, pogosto slabše kot odločitve, pri katerih imamo čas za razmislek.
Kakšne pa so vaše izkušnje? Znate pravočasno prepoznati, kdaj vam nekdo postavi rok, ki v resnici sploh ni vaš, temveč od druge osebe?
Kazanje neprijetnih čustev v javnosti
Nekateri ljudje, ki izvajajo čustveno izsiljevanje, to storijo tako, da namenoma pokažejo neprijetna čustva v javnosti. Npr. na ulici, kjer je več ljudi, v restavraciji, na družinskem kosilu itd. Pogosto gre za čustva, kot sta jeza ali žalost. Oseba recimo povzdigne glas ali pa začne jokati. Oseba ponavadi ve, da nam je neprijetno, ker drugi začnejo gledati v našo smer. Računa na to, da nam bo preveč mučno v tej situaciji in ji bomo zato ugodili, da čim prej neha jokati oz. se jeziti.
Primer 1
Žena se prične jeziti in vpiti na moža v restavraciji, ker ji ni ugodil. Vsi v restavraciji gledajo v njuno smer. Natakar ju celo prosi, če se lahko umirita. Možu je izredno nerodno in bi najraje kar pobegnil iz situacije. Ženi raje obljubi tisto, kar si želi, samo, da se vse skupaj čim prej konča.
Primer 2
Z otrokom smo v trgovini. Ko otroku ne želimo kupiti sladkarije, začne otrok glasno jokati in kričati. Otrok je tako glasen, da se starejša gospa, ki stoji blizu nas, se celo vključi v konflikt in se ponudi, da mu ona kupi sladkarijo.
Pogosto mislimo, da s tem, ko drugi osebi ugodimo, ohranjamo oz. zavarujemo odnos s to osebo.
A to ne drži! Poglejte si posnetek in izvedeli boste, kaj se zgodi, če čustvenega izsiljevanja ne ustavimo.
- Kako odreagirati na otrokovo stisko? - 24. 4. 2020
- Samopoškodovanje – 5 napak, ki jih naredimo starši - 24. 4. 2020
- Moj otrok se samopoškoduje, kaj naj naredim? - 24. 4. 2020
