Kaj lahko starši storite, da zmanjšate verjetnost za nastanek duševnih motenj in drugih težav pri otroku?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Kaj lahko starši storite, da zmanjšate verjetnost za nastanek duševnih motenj in drugih težav pri otroku?

 

V preteklih objavah sva že zapisali, da ima okolje (posebno družinsko, kot tisto primarno) pomembno vlogo pri otrokovem razvoju, pri razvoju duševnih težav in motenj ter pri drugih težavah, ki jih imajo otroci in mladostniki v času šolanja. Seveda, vpliv okolja se od težav do težav razlikuje. Denimo pri ADHD in Motnjah avtističnega spektra imajo večji vpliv na nastanek motnje biološki dejavniki. Pa vendar lahko tudi v takih primerih posledice teh motenj lajšamo tako, da okolje prilagodimo.

Kaj so torej tiste ključne stvari, na katere je dobro biti pozoren, če si želim vzgojiti duševno zdravega, psihološko odpornega, samozavestnega otroka?

Najprej naj poudariva, da je ključno, da se zavedamo, da popolnih staršev ni. Zadostuje, da ste dovolj dober starš. Gotovo delate in boste delali napake. Namen te objave ni, da bi vam z njo vzbujali slabo vest. Namen je, da bi vam morda dali kakšno idejo, s pomočjo katere boste z otrokom vzpostavili kvaliteten odnos, ki bo podlaga za njegovo duševno zdravje tudi v prihodnosti.

Uglašenost na otrokove potrebe

Od rojstva dalje je pomembno, da smo na otrokove potrebe uglašeni. To, da je otroka potrebno pustiti naj joče, je že zdavnaj ovržena teza. Otroka s tem, ko se boste odzivali na njegove potrebe ne boste razvadili. Pomagali mu boste pri regulaciji svojih čustev in ustvarili boste varno okolje znotraj katerega se bo lahko optimalno razvijal. Če se otrok ne počuti varno, se ne razvija optimalno. Zakaj? Zaradi hormonskega stanja, ki vzdržuje telo neprestano na preži za nevarnostjo. Otrok tako porabi večino svoje energije zato, da bi preživel. Razvoj možganov na primer je v takih trenutkih postranskega pomena.

Odzivnost na otrokova čustva

Odzivajte se na otrokova čustva in delujte iz prepričanja, da so vsa čustva dovoljena. Ne prepovedujte čustev, dovolite otroku, da jih izrazi. Na ta način bo otrok odrasel v psihološko odporno osebo, saj bo razumel, da so vsa čustva del življenja, v vseh čustvih bo znal zdržati, vedel bo, da bodo prej ali slej minila. Ne govorite otroku, naj se ne boji, ne govorite mu, naj bo se vede kot velik fant (več o tem v eni od prvih objav). Bodite ob njem, ga objemite in mu prisluhnite. Na ta način bo verjetnost za razvoj duševnih motenj kot sta depresivnost in anksioznost manjša.

Dober zgled

Bodite dober zgled. Otrok se največ nauči z modelnim učenjem. Otrok pozorno opazuje kako se vi soočate s stresnimi situacijami, kako vi izražate ali ne izražate čustev, kako se vi prepirate in kako vi poveste svoje mnenje. Vi ste zanj najpomembnejši model. To kar vi počnete bo zanj dolgo tisto, kar je pravilno.

Spodbujanje otrokovih veščin

Spodbujajte otrokove socialne veščine. Vključi naj se tudi otrokov oče ali druga moška figura. Ne moreva dovolj poudariti kako zelo je to pomembno zanj. Začne se pri vedenju v različnih okoljih še pred vstopom v šolo, nadaljuje se z odnosom do avtoritete, spoštovanjem ljudi okrog sebe, odzivanjem v različnih situacijah. Vse to je pomembno, če želimo, da bo otrok v šoli sprejet. Otroci in mladostniki, ki nimajo dobrih socialnih veščin med vrstnike niso dobro sprejeti, posledično imajo nižji učni uspeh in več duševnih težav.

Prenašanje težav

Ne prenašajte težav iz enega podsistema v drugega. Če ima otrok težave v šoli, naj ne bo posledica ta, da bo zaradi tega v konfliktu tudi doma, da ne bo smel na trening in da mu je prepovedano druženje. Poskušajte te zadeve ločiti. Tako boste otroku omogočili, da svoje težave premaga in ohrani dobro samopodobo.

Zanikanje otrokovih težav

Ne zanikajte otrokovih težav. Če ima vaš otrok kakršnekoli težave, ne jemljite tega kot rezultat vaše slabe vzgoje. Otrok pač ima težave, do težav so pripeljali različni dejavniki. Osredotočite se na prihodnost in se vprašajte: »kaj lahko naredim zdaj?«. Izobrazite se, poiščite pomoč, poskusite različne metode in načine. Predvsem pa ob vsem tem ohranite svojo »zdravo pamet« in se odločajte tudi na podlagi svoje intuicije.

Sodelovanje s strokovnjaki

Sodelujte s strokovnjaki. Tudi, če ste na različnih bregovih. Res je zelo pomembno, da otrok vidi, da z zaposlenimi v šoli, vrtcu ali kjerkoli drugje dobro sodelujete. Ponovno, to otroku predstavlja varen okvir, zaveda se, da so pravila povsod ista, vsi skupaj imamo isti cilj. Na ta način bo lažje sodeloval.

Kim Pletikos Pucer, mag.psihologije, specializantka psihoterapije
Neva Strel Pletikos, univ.dipl.pedagog, prof.sociologije, specializantka psihoterapije

Neva Strel Pletikos
Latest posts by Neva Strel Pletikos (see all)
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor