Kako ohranimo stik z najstnikom?
Najstnica. Mama mi jo je predstavila kot naporno, trmasto, jezikavo, zaljubljeno v neprimernega fanta. Deklico sem spoznala kot izjemno občutljivo, ranljivo, lačno pozornosti, zaljubljeno.
Želela si je stika s starši, želela si je, da bi jo kdaj pogledala in v njej videla njo in ne ocen in njenega fanta. Vedno sta jezna nanjo. Kdaj se ima lepo z njima? Odgovori, da nikoli. Kaj počnejo skupaj? Odgovori, da ničesar, ker se neprestano kregajo.
Kaj pa si želi? Odgovori, da bi šla kdaj z mamo na sprehod. Vprašala je že mamo, če gresta skupaj, pa je dobila odgovor, da raje hodi sama na sprehode. Nisem popolnoma verjela. Zato sem preverila pri mami. Potrdila je, da na sprehode hodi sama, ker potrebuje mir. Potrdila je, da jo je hčerka vprašala, ali bi šli skupaj, pa jo je zavrnila.
10-letna deklica. Mama jo je predstavila kot izredno ljubosumno, nemogočo, težko vodljivo. Deklico sem spoznala kot izjemno čustveno, ljubosumno na sestrico. Od vsega si najbolj želi biti kdaj sama z mamo.
Kaj bi rada počela z njo? Morda pekla, morda kaj izrezovala. Izdelali sva dve sporočili, na kateri je deklica napisala, kaj si želi. Sporočili je pustila na kuhinjskem pultu, mamo je opozorila nanju. In po desetih dneh mi je prišla povedat, da sta sporočili še vedno tam, na pultu. Da mama sporočil sploh ni opazila.
Obema je nekaj skupnega, potrebujeta pozornost, pozitivno pozornost svojih mam, potrebujeta njun čas. Potrebujeta sporočilo, da sta pomembni.
Ali tudi v hitrem ritmu življenja spregledate poglede, sporočila svojih otrok?
Si večkrat rečete: “samo to še naredim?” In tako mine dan, mineta dva …
V vsak odnos moramo vlagati najprej čas. Otroci so na čas, ki ga preživimo z njimi ali pa ga ne preživimo z njimi, še posebej občutljivi. Čas si starši vzamejo, ko gredo stvari narobe, ko pade učni uspeh, ko jih pokličejo iz šole. Najstniki mi večkrat povedo, kako straši odreagirajo, ko dobijo dobro oceno: »Samo pazi, da bo tako tudi naslednjič!«. Ko dobijo slabo oceno se zbere vse sorodstvo in komentira, kako iz otroka nič ne bo.
Ali se tudi vam dogaja, da se vam v tednu nabere toliko obveznosti, da si s partnerjem samo še pišeta, kdo in kdaj bo šel po otroke? Ali se vam dogaja, da ste le še otrokov taksist, ki ga vozite z dejavnosti na dejavnost? In tako minevajo dnevi, tedni, meseci. Ali čakate praznike in dopust, da si boste vzeli čas za otroke?
Kje vidimo rešitev?
1. Načrtujte čas, ki ga boste v tednu namenili igri z otrokom.
2. Če imate več otrok, posvetite čas enemu samemu in vsakemu posebej. Ko boste z njim v dvoje, boste vzpostavili stik, ki se ne bo pretrgal, zvedeli boste za skrivnosti, ki jih otrok v družbi sorojencev ne bi povedal.
3. V tem času, ko boste prebudila otroka v sebi in z njim igrali družabne igre, košarko ali preprosto z njim gledali film, boste nanj prenesli vrednote, ki jih bo ponotranjil zaradi vas. In vzgoja postane preprosta.
Morda se sedaj sprašujete, kdaj naj si vzamete čas?
Ponovno si postavite prioritete, pomenite se sami s seboj. Ugotovite, kaj je za vas najpomembnejše v življenju. Zapišite svoje vrednote. Zdaj pa si zapišite čemu vsak dan znova namenite svojih 24 ur. Preverite ali svoj čas porabljate v skladu s svojimi vrednotami. Čas teče, preteklosti ne moremo spreminjati, popravljati, nadoknaditi zamujenega. Poglejte otroka v oči in ga samo poslušajte. Poslušajte! Otrok mora biti slišan. Za to potrebujete čas. Letošnja poslanica ob tednu otroka je bila: Biti slišan.
Podarite otroku ob rojstnem dnevu darilo:
»Podarjam ti uro mojega časa. Kaj bova počela in kdaj, pa izberi ti.«
Ali verjamete, da bo to darilo najlepše za vašega otroka? Kljub gori igrač, ki jih bo »itak« dobil. In naj vam prišepnem, tak listek sem našla spravljen v škatli pomembnih stvari pri mojem odraslem sinu. In to je bila potrditev, da je to bilo eno najlepših daril.
Najstnik že dalj časa izraža stisko. Z vedenjem opozarja nase. Zbada se s šestilom, pove, da mu ni do življenja, eksperimentira s cigaretami. Pri pouku imajo učitelji pogosto občutek, da je odsoten, da se mu nič ne da.
V razgovoru pove, da se doma ne razumejo. Da se starša pogosto kregata, mamo vidi večkrat objokano. Najraje je v sobi, posluša glasbo, brska po telefonu. Nima občutka, da bi ga imel kdo rad, da bi bil komu pomemben. Bilo je več klicev po pomoči.
Na pogovor sem povabila mamo in očeta. Deček je bil z mano, ko sta prišla v pisarno. Prišla sta ne da bi ga pozdravila, pogledala, zanju ne verbalno in verbalno ni obstajal. Staršema sem opisala, kako se deček počuti.
Mama me prekine: »Ne bo res. Mi se zelo veliko pogovarjamo. Včeraj si mi celo pot domov v avtu pripovedoval kaj se je s tvojim sošolcem dogajalo v šoli. In jaz sem ti povedala, da sem vesela, da tako razmišljaš in dala nasvete kako naprej.« Mama je govorila in govorila, oče jo je nemo poslušal. Dečku so tekle solze po licu. Mama pa je še naprej govorila o tem, da se oni doma pogovarjajo.
Prekinila sem jo in ponovila, da deček ni slišan. Da ona govori, vendar neprestano izhaja iz sebe, ne posluša, ne dopušča možnosti, da se počuti sprejetega, slišanega in pomembnega. Na vse moje besede je mama odgovorila še z daljšim monologom. Fant ni bil slišan, fant je imel prav, da ga nihče ne opazi.
Sprejemanje čustev drugih je temelj učinkovite komunikacije. Ne vedenja, čustev.
»Vidim, da si žalosten. Kaj se je zgodilo? Kako se počutiš? Kako ti lahko pomagam?« in poslušanje, poslušanje.
Če dovolimo, nam otroci dajo ogledalo, ki včasih ni prijazno do nas. Je pa resnično. In otrokove potrebe je potrebno zadovoljiti, ne želja.
Deček si je želel ukvarjati s športom. Poizkušal je z enim, pa drugim, … Mama je zaključila, da ni resen in ni za šport. Dobil je sporočilo, ki je naslovljeno na osebnost.
V resnici si je deček želel »športati«, želel si je kolesariti z očetom, pa je bil tudi tu zavrnjen. Ker je prepočasen.
Psihosomatika pri dečku kliče po pomoči, njegovo vedenje kliče po pomoči, vendar potrebujeta pomoč najprej starša. Naučiti se morata otroka začutiti in slišati.
»Mama ti me sploh ne slišiš. Ko ti jaz govorim o svojih idolih, ki so mi zelo pomembni, ti odideš, me ne poslušaš.«
»Skozi moje pripovedovanje o njih bi ti zvedela o meni veliko več, kot s tvojimi butastimi vprašanji.«
Takole se je nadaljeval pogovor z mamo in najstnico, ki ima motnjo prehranjevanja. Veliko otrok mi pripoveduje, da niso slišani. Deklica ima prav. Skozi pripoved o njenih idolih spoznamo njene vrednote, prepričanja, skrbi.
Ni potrebno, da so tudi nam všeč ti idoli. Ne opredeljujte se do njih. Lahko so prav oni vaša povezovalna nit z najstnikom.
Verjemite, ogromno lahko naredite za razvoj samopodobe vašega otroka. Že od malih nog vplivate na to, kako bo razmišljal o sebi, svetu in o drugih.
V nadaljevanju … je kazen učinkovita?
Neva Strel Pletikos, diplomirana pedagoginja in profesorica sociologije, specializantka psihoterapevtske smeri Transakcijska analiza, asistentka na Pedagoški fakulteti v Kopru, NLP Coach, praktik s področja Teorije izbire in že več kot 30 let tudi svetovalna delavka na osnovni šoli.
V okviru Centra za osebno rast nudita individualna svetovanja za starše, otroke in učitelje in športnike. Organizirata izobraževanja za učitelje in starše.
Več informacij na cor.si, ali pišete na info@cor.si.
- Je kazen učinkovita? - 2. 12. 2022
- Kako ohranimo stik z najstnikom? - 2. 12. 2022
- Pri nas doma se ne pogovarjamo - 25. 5. 2022