Telesna samopodoba in vaje za sprejemanje svojega telesa

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Telesna samopodoba in vaje za sprejemanje svojega telesa

Piše Maja Koren Kocjančič

Raziskave so pokazale, da podobe, ki jih prikazujejo mediji, lahko vplivajo na posameznikovo telesno samopodobo: listanje modnih revij za samo 3 minute zmanjša samozavest pri več kot 80% žensk!

Telesna samopodoba

Je predstava posameznika o njegovem zunanjem videzu. Dobra samopodoba vključuje realistično sliko o sebi in pozitivno vrednotenje sebe kot celote. To pomeni, da se oseba zaveda tako svojih kvalitet kot tudi svojih pomanjkljivosti in se zaradi njih ne podcenjuje.

Negativna telesna samopodoba pa lahko vodi do nizke samozavesti, slabega mnenja o sebi, do anksioznosti v medosebnih odnosih, izogibanja aktivnostim, ki zahtevajo izpostavljanje telesa. Nezadovoljstvo s telesom posameznike pogosto vodi v škodljiva dejanja kot so npr. neuravnotežene diete, pretirana vadba, jemanje odvajal, bruhanje ipd., ki lahko preidejo v motnje prehranjevanja in motnje hranjenja.

Veliko žensk je s svojim telesom nezadovoljna že od otroških let. Raziskave o telesni samopodobi ugotavljajo, da je večina žensk v zahodnih kulturah nezadovoljna s svojo težo in obliko telesa, predvsem z trebuhom, boki in stegni (M.Kuhar).

Razvoj telesne samopodobe

Dejavnike, ki vplivajo na razvoj telesne samopodobe lahko razdelimo na pretekle in sedanje. Pretekli dejavniki izoblikujejo posameznikov pogled na njegov telesni videz, nanje nimamo vpliva, zato je njihovo poznavanje zelo pomembno za podajanje ustreznih sporočil pri vzgoji. Pretekli vplivi so: socio-kulturni (vpliv medijev), izkušnje iz medosebnih odnosov (družina, sovrstniki), telesne značilnosti in spremembe posameznika in individualne osebnostne lastnosti. Sedanji vzroki za nastanek in vzdrževanje negativne telesne samopodobe pa so posameznikovi odzivi na čustva, ki jih sprožijo misli povezane s telesnim videzom (predvidevanja, zaznavanja, razlage), kot npr. »Že čez en mesec gremo na morje (dogodek). V kopalkah bom izgledala grozno, saj sem se pozimi zredila (misel, interpretacija dogodka). Počutim se krivo, da nisem več telovadila in skrbi me, kako bo name gledal partner (čustvo). Moram shujšati drugače…(vedenje).

Nimamo vpliva na dejavnike, ki so oblikovali telesno samopodobo v preteklosti, lahko pa se naučimo spremeniti svoj odnos do telesa v sedanjosti.

Telesni ideal

Skozi proces socializacije se otroci že zgodaj naučijo, kakšne so vrednote in norme družbe in kaj je najbolj zaželeno. Raziskave ugotavljajo, da se otroci naučijo, kakšen videz je privlačen in zaželen, že pred vstopom v šolo. Otroci že skozi pravljice in risanke dobivajo sporočila, da se fizična lepota enači z dobroto in srečo (npr. Lepotica in zver, Pepelka, Trnuljčica). Igranje z igračami kot je na primeri tako opevana lutka Barbika predvsem pri deklicah predstavlja prototip idealiziranega ženskega telesa, ki je na otip čvrsto in na pogled »idealnih telesnih mer«. 

Vaja za sprejemanje svojega telesa – 1. korak

(3 minute): Vzemite si 3 minute časa (in miru) in se oglejte v velikem ogledalu. Bodite pozorne na to, katere misli se pojavijo in ali morda ob pogledu na svoj odsev začutite kakšno čustvo.

Vaja za sprejemanje svojega telesa – 2. korak

(8 minut): Dve minuti opazujte svoj odsev od glave do pete. Oglejte si VSE dele svojega telesa- od spredaj, od strani in od zadaj (NE osredotočate se na pomanjkljivosti in NE ignorirajte določenih delov telesa).

Sedaj od glave do pete na glas opišite vsako lastnost svojega telesa, kot bi telo opisovali umetniku, ki bi vas hotel narisati (NE ocenjujte, kritizirajte, sodite). Če zaznate, da ste izrazili sodbo ali kritiko, se ustavite in si ponovno oglejte ta del telesa in uporabite »objektiven izraz«, ki opisuje samo dejstva- npr. rjavi dolgi lasje. Po koncu vaje eno minuto v tišini opazujte svoje telo kot celoto, ne po posameznih delih.

Dieta kot način življenja

Motnje prehranjevanja so skupen izraz za različne oblike škodljivega vedenja povezanega s prehranjevanjem in odnosom do svojega telesa. Vključujejo širok spekter neustreznih prehranjevalnih navad kot so neredni obroki, nihanje telesne teže zaradi diet, izogibanje določeni vrsti hrane ali nadomeščanje obrokov s prigrizki. Poleg neustreznih prehranjevalnih navad, se osebe za vzdrževanje želene telesne teže poslužujejo tudi različnih tehnik, ki jih zasledimo pri motnjah hranjenja (uporaba odvajal, pretirana vadba, bruhanje). Lahko so predstopnja motenj hranjenja, ni pa nujno, da se v njih razvijejo.

In sprašujem se, ali niso motnje prehranjevanja oziroma »življenje na dieti« postale že način življenja mnogih žensk, ki verjamejo, da jim bo vitka postava prinesla zadovoljstvo in uspeh?
Diete, so v pomladnih mesecih postale že prava obsedenost, čiščenje telesa pred poletjem, ki je tudi čiščenje slabe vesti zaradi »odvečnih« kilogramov pridobljenih čez zimo, prekomerno obremenjevanje s tako imenovani »problematičnimi« mesti in maščobnimi blazinicami, izogibanje »škodljivi« hrani polni maščob in kalorij, množičen obisk fitnesov in lepotnih salonov, najemanje osebnih trenerjev itd. Vse to je način življenja velikega števila ljudi, ki tako visoko vrednotijo vitkost, saj verjamejo, da jim bo vitka postava obetala srečo in uspeh.

A diete ne delujejo, saj bolj ko si odrekamo določena hranila, bolj hrepenimo po njih. Kar deluje na dolgi rok je sprememba odnosa do svojega telesa in hranjenja ter učenje samosprejemanja, v katerem sprejmemo svoje napake, pomanjkljivosti, prepoznamo svoje močne plati, se naučimo ravnati s kritiko in asertivno komunicirati.

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor