Kako naj izboljšam odnos s svojo dveletnico (prvorojenko)?

Imam prijateljico z imenom Maja, ki ima doma dva majhna otroka, 2-letno punčko in 10 mesecev starega sinčka. Zadnjič sva bili na kavi in se mi je malo potožila, kako je veliko sama z otrokoma, mož je zraven dela dosti odsoten, saj gradijo novo hišo. Pa je to, da je sama z dvema otrokoma (najmlajši se še doji), sploh ne moti. Jo pa skrbi, ker je zadnje časa postala hči neubogljiva, noče se obuti, zvečer noče v posteljo, … Zraven tega je pa še pred nedavnim začela za vsako stvar klicati atija: za preoblačenje, če je utrujena gre z njo ati, če jo okregam, pokliče atija, ona je samo ”atijeva” ipd. Hudo ji je zaradi svoje hčere, saj ne želi, da bi dobila občutek, da ji je sin pomembnejši od nje ali da ga ima bolj rada.

In zdaj se ji poraja vprašanja, kako lahko izboljša svoj odnos s svojo 2 – letnico?

Vsekakor sem se najprej spomnila na zapis iz knjige Pozitivna disciplina, kjer zelo nazorno opisuje, kako se prvorojenec počuti, ko pride v hišo dojenček, v Majinem primeru – njen bratec. Res, da so punčke bolj materinske, in Maja pravi, da je dojenčka lepo sprejela pa vendarle težko vemo, kaj se dogaja v tej majhni glavici. Znanstveniki so dokazali, da je to, ko prvorojenec dobi bratca ali sestrico enako, kot če bi domov prišel mož z novo žensko, bi nam jo predstavil, da je to zdaj nova žena in da naj ji malo razkažemo po kuhinji in naj bomo do nje prijazne – ker mož ima obe enako rad. Kar malo se mi dlaka naježi, pa vam?

Samo prvorojenec pozna občutek, kako je, ko ima mamo čisto zase, ko se ne rabi ”boriti” za njeno pozornost, ko mama takoj skoči, ko zajoka, … Drugorojenec tega občutka ne pozna. In prav zato pravijo, si prvorojenci zaslužijo več pozornosti od staršev, še zlasti v pride domov še drugorojenec.
Moj primer bil podoben. Otroka sta narazen 18 mesecev, vendar moj prvorojenec, maljše hčere ni tako lepo sprejel. Najprej jo je prvih 6 mesecev zmeraj udaril, ko se je dojila pri meni. Zato sem res, več časa posvečala njemu – še zdaj ga. Ko je le možno, se z možem igrava vsak s svojim – v ločenih sobah in to tudi menjavava. Pomeni včasih se jaz s starejšim sinom igram z avtki v njegovi sobi, mož z mlajšo hčero in obratno. V ločenih sobah pa zato, da imam zares čas samo za enega in se mu takrat res posvetim, pa četudi samo za 15 minut na dan.

To da se je Majina hčera začela malo bolj obračati na moža, pa ni nič tragičnega, celo spodbudno za njun odnos. Maja je lahko zelo ponosna, da njena hči vidi določenega ”zaveznika” v atiju, kljub temu, da jo zdaj še malo zaboli, bo kasneje ugotovila, da je to odlična naložba za v prihodnost. Verjamem, da ima zdaj zelo naporno obdobje in prav je, da si tudi mamica vzame čas zase, pa četudi gre samo za pol ure na sprehod brez otrok. Da se nadiha svežega zraka, v um spusti sveže misli, saj spočita in zadovoljna mamica ima tudi zadovoljne otroke.

Spomnim pa se svojih najhujših obdobij, ko sem bila v približno enaki situaciji kot Maja, ko sem bila preobremenjena, nenaspana, obupana,… takrat sem si rekla: ”Tudi to bo minilo, in vsak mesec bo lažje.” In veste kaj, res je bilo.

Tadeja Krajnc
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor