Vas otroci ne poslušajo? Upoštevajte teh nekaj praktičnih nasvetov
Prijateljski pristop k discipliniranju
Veliko staršev ima težave z malčki, ki preprosto ne poslušajo. Vi pa potrebujete njihovo pozornost in poslušnost, da se vaš dom ne bi spremenil v območje katastrofe.
Vendar redko kateri starš želi biti dolgočasen in ves čas ponavljati eno in isto ali uporabljati vojaške metode, zato mnogi pristopajo prijateljsko in z vljudnimi prošnjami nagovarjajo otroka. To se zdi primeren pristop, še posebej zato, ker to isto metodo uporabljamo tudi v komunikaciji z odraslimi. Biti vljuden v današnji družbi pomeni postavljati indirektne zahteve, kot na primer “mi lahko podate sol?”. Če razumemo to vprašanje dobesedno, kot to otroci običajno počnejo, s takšnim vprašanjem ne postavljamo zahtev, ampak v resnici osebo vprašamo, če ona lahko poda sol ali ne. Prav tako, ko otroka vprašamo “ali lahko pobereš igračko s tal?” to otrok razume kot možnosti izbire, da reče “ne” ali “da”, mi pa to jemljemo kot neposredni ukaz, vendar podan na vljuden način. Če otrok odgovori z “ne”, se starš razjezi, potem pa tudi otrok, ki poleg tega postane tudi zmeden.
Izogibajte se merjenju moči
Otroku lahko damo izbiro kdaj in kako bo nekaj naredil, ne pa tudi izbire, če bo ali ne bo tega naredil. Malčki neprestano iščejo načine, kako pridobiti več nadzora, zato je za pričakovati, da če se mu ponudi priložnost odločati, se bo odločil v svojo korist. S tem se spuščate v t.i. merjenje moči volje.
Pazite na ton glasu
Raziskave so pokazale, da otroci veliko lažje sodelujejo, če je ton glasu starša prijeten. Prav tako je zaželeno uporabljati magični besedi “prostim te”.
Ko otroku dajete nasvete, kaj želite, da stori, je pomembno, da to zelo jasno poveste, da bi otrok lahko v svojih mislih vizualiziral določeno vedenje. Dosti bolj učinkovito je reči: “prosim te, Luka, pojdi v svojo sobo in pospravi barvice v tisto modro škatlico” kot “a ti nisem rekla, da takoj pospraviš barvice?”, ker s tem postavljate retorično vprašanje, ki ne bo imelo nobenega učinka. In ne pozabite se otroku zahvaliti, če je poslušen, ker se bo tako počutil cenjenega in se bo naslednjič lažje lotil naloge, za katero ste ga prosili, da jo opravi.
Dajte jim možnost izbire
Otroku je najbolje ponuditi dve možnosti, ki vam odgovarjata. Otroka lahko vprašate “želiš danes za vrtec obleči jakno ali tisti zeleni pulover?” V obeh primerih ste zmagali, otroku pa ste dali občutek, da ima nadzor in pravico do izbire. Če mu postavite vprašanje “kaj želiš danes obleči za v vrtec?”, bo odločitev pretežka, dolgotrajna in otrok se bo lahko obotavljal in bil nezadovoljen.
Parafrazirajte vprašanje
Če se držite dejstev, ko oblikujete zahtevo, ne morete zgrešiti. Namesto da rečete “tvoja soba je razmetana, bi si lahko vzel pet minut in pobral oblačila s tal?” raje recite “če tvoja oblačila niso v košari, se ne bodo oprala, zato si vzemi pet minut in jih vrzi v koš za perilo v kopalnici.”
Hišne obveznosti
Namesto “boš nahranil ribico?”
raje recite: “ribica je tako lačna, čas je, da jo nahraniš.”
Igra in TV
Namesto “ali bodo zdaj ugasnili TV in delali nekaj drugega za spremembo”
raje recite: “risanke je konec, zdaj pa gremo na igrišče.”
Oblačenje
Namesto “bi obul teniske, ker smo pozni”
raje recite: ” teniske morajo biti na nogah, ker gremo”.
Obroki in izbira hrane
Namesto “bi za večerjo jedel grah?”
raje recite: “danes imamo za večerjo grah z rižem”.
Učenje na kahlico
Namesto “mislim, da je čas, da začneš lulati v kahlico, si pripravljen?”
raje recite: “gremo sedet na kahlico, želiš slikanico od Nodija ali Medvedka Pu-ja?”.
Spanje
Namesto “izgledaš zaspan, si pripravljen za spanje?”
raje recite: “čas je za spanje”.
Odvajanje
Namesto “je v redu, če zdaj mami gre?”
raje recite: “mami zdaj gre in ti se boš zdaj super zabaval z babico”.