Dr. Christakis: to lahko poškoduje možgane vašega otroka
V prvih dveh letih otrokovega življenja se otrokovi možgani silovito razvijajo. V tem času se možgani povečajo za trikrat, kar se pozneje ne zgodi več. V tem času se postavljajo temelji za preostanek življenja vašega otroka. Lahko si predstavljate, čemu vsemu je vaš otrok izpostavljen, kot tudi, če vaš dojenček dobi premalo ali preveč stimulacij.
Pediater, raziskovalec in oče Dimitri Christakis je primerjal možgane običajnih otrok z možgani otrok iz romunske sirotišnice. Vemo, da so bili ti otroci deležni zelo malo ljubezni in stimulacij.
Ogromna razlika, ki jo je opazil med obema možganskima skenoma, mu je dala misliti: če lahko premalo stimulacije povzroči toliko neaktivnih področij v možganih, kaj se zgodi, če ima otrok preveč stimulacije? Ali lahko preveč stimulacije preobremeni možgane ter tako povzroči škodljive spremembe?
Sporočilo Dr. Christakisa, direktorja Centra za otrokovo zdravje, vedenje in razvoj v Seattlu, o prestimuliranju možganov vaših dojenčkov ali malčkov z raznoraznimi zasloni vas bo streznilo.
Več kot bodo otroci pred tretjim letom gledali televizijo, več možnosti imajo, da bodo v primerjavi z otroki, ki televizije ne gledajo, imeli v šoli težave s pozornostjo. Za vsako uro gledanja televizije dnevno imajo otroci za 10% večje možnosti, da bodo imeli motnje pozornosti. Dve uri televizije dnevno pa tveganje za motnjo pozornosti poveča na 20%.
Pomembna pa ni samo količina gledanja, ampak tudi to, kaj otroci gledajo. Boste presenečeni, če vam povem, da tudi nekateri otroški programi (še posebej tisti, zasnovane za dojenčke) v resnici sploh niso dobro oblikovani za otrokove možgane?
“Kot zdravnik opažam, da veliko otrok trpi zaradi senzorične preobremenitve, pomanjkanja krepčilnega spanca, “boj ali beg” stanja živčnega sistema, ne glede na diagnozo, ki jo jaz imenujem “sindrom elektronskega zaslona”. Ti otroci so impulzivni, muhasti, imajo težave s pozornostjo – precej podobno opisani škodi, ki sem jo zaznal na skenih.”
V tem trenutku se kot nikoli poprej srečujemo s popolnoma novimi izkušnjami. Kako daleč morajo stvari priti, preden postanemo pozorni na to, kar se dogaja? Do povečanega števila zaslonov v naših življenjih je prihajalo postopno, tako da tega nismo takoj opazili. Nekaj je gotovo – potruditi se moramo, da bomo otrokom kot starši dober zgled. Zasloni z lahkoto poskrajo vase tudi nas odrasle, kaj šele otroke. Kako lahko otrokovi možgani poskrbijo zase, če pa niso še dovolj razviti, da bi se znali ustaviti? Enostavno nimajo tega znanja, kako se ustaviti.
Prosim, ne razumite te raziskave kot obsojanje vaše vzgoje. Raziskave so vedno učenje novih pristopov vzgoje, da bi lahko delali bolje in dosegali boljše rezultate. Vsi delamo to, kar mislimo, da je za otroka najbolje. Oboroženi z novimi informacijami in znanjem pa lahko delamo bolj premišljene odločitve. Moramo biti seznanjeni, če želimo kdaj kaj spremeniti.
Več kot vemo, bolje naredimo.
Kaj pa tablice in ostale poučne naprave?
Dr. Christakis pravi, da ni nič narobe, če mlajši otroci porabijo manjšo količino časa na interaktivnih poučnih aplikacijah. Problem je pasivno gledanje televizije. Ugotavlja, da otrokom, mlajšim od dveh let, 30 – 60 minut interaktivnega časa za zaslonom celo koristi.
“Interaktivne naprave in aplikacije, ki zaposlujejo dojenčka, so lahko enako umsko spodbujajoče kot staromodne igračke, kot so kocke in druge didaktične igrače, ki omogočajo otroku razviti občutek dosežka, ko opravijo določeno nalogo.”
Vendar pa morajo starši še vedno biti pozorni in natančno spremljati, koliko časa otroci uporabljajo tovrstne naprave, saj še vedno obstaja možnost težav kot “kompulzivna uporaba tablic” pri najmlajših uporabnikih.
Vendar pa, kot Christakis pravi, je večji problem pasivno gledanje televizije (ali videov oz. DVDjev, namenjenih dojenčkom), saj je znano, da ima škodljive učinke na zaznavanje, saj je lahko preobremenjujoče in potencialno nevarno.
Kaj torej čakate?
Čas je, da otroke večkrat odpeljete ven. Ugasnite televizorje in pomagajte razvijajti male možgane na prostem, kar tudi zmanjšuje tveganja za debelost, jača imunski sistem (vitamin D in vadba) in pomaga otrokom, da se naučijo socialnih veščin. Pridružite se igralnim ali drugim aktivnostim, kot so otroško petje, plavanje ali telovadba.
Z ustvarjanjem pozitivnih možnosti za generacije otrok, rojenih v dobi tehnologije, lahko z boljšo izbiro iger pomagamo ustvarjati svetlejšo bodočnost. Ne moremo napovedati, kakšna bo bodočnost otrok, lahko pa si pripravimo odskočno desko za preprečevanje večjih težav.
Si predstavljate, da vaši otroci zrastejo v odrasle osebe, ki imajo težave z odklapljanjem od tehnologije in medsebojnim povezovanjem? Kako bo človeška rasa obstala brez povezovanja in ljubezni?
Ustvarimo razliko, skupaj.