Odvisnosti od telefona, računalnika, igric in televizije
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Pišeta psihologinja Lea Beznik in socialna delavka Nina Beznik
Ko otrok nima dovolj energije, da bi se spopadel s situacijo, čustvi ali izzivi doma, v šoli in z vrstniki, računalnik, igrica, televizija, telefon, risanka ali serija in pa nenazadnje tudi knjiga, omogoča odličen pobeg iz realnosti. Kolikokrat se marsikdo od odraslih zaloti, da ko situacija doma ni prijetna, vladajo napetosti, smo v konfliktu s partnerjem, otroci ne ubogajo ali pa imamo samo veliko za pospraviti, da začnemo malo brskati po telefonu, prelistavati revije ali gremo samo v mislih v svoj svet. Kolikokrat zvečer odrasli, ko so zelo utrujeni, “siti” vsega dogajanja čez dan, prižgejo televizijo in “padejo” v gledanje televizije in jim to omogoča pobeg. Kajti zvečer je najtežje – takrat se umirimo in preplavijo nas vse misli in skrbi. Če nimamo energije, da bi čutili, da se lahko z njimi soočimo, želimo zbežati. Zelo veliko mladostnikov zaspi s telefonom v roki.
Kadar so otroci v izčrpani, nimajo niti energije, niti idej, kako bi se s situacijo spopadli (npr. učenje za test, popravljanje ocene, konflikt s prijateljem, mamino “teženje”, očetove “grožnje”…), se odzemljijo in gredo v svoj svet. Tako ne čutijo, kako močno jih to bremeni, ne vidijo kaj vse je narobe, lahko pozabijo kaj vse morajo opraviti za šolo, pozabijo kaj so danes v šoli rekli vrstniki,… in vse to si z lahkoto omogočijo s tem, da odigrajo igrice, se zatopijo v telefon itd.
Ko mama ali oče rečeta “Zdaj je pa dovolj!”, takrat pride otrok nazaj v realnost in preplavijo ga vsi občutki, pred katerimi je tako uspešno zbežal. In ker je bilo v virtualnem, namišljenem svetu tako lepo, je sedaj realnost še hujša. Poleg tega pa tudi naprave, ki omogočajo pobeg, zahtevajo svoj davek v energiji in otrok ima sedaj še manj moči in svet se zdi še bolj grozen, še bolj krut in še bolj črn. Če tako pogledamo, se bomo verjetno strinjali, da je za otroka najbolj naravna stvar, ki si jo v takem primeru želi, da gre čim hitreje in za čim dalj časa nazaj v svoj svet, se odzemlji, ker trenutno je realnost za njega preveč.
Mi lahko otroku vzamemo telefon, računalnik, vse elektronske naprave, ampak moramo vedeti, da mu s tem lahko povzročimo veliko stisko, če ga ne podpremo z osnovno, življenjsko energijo. Z našega stališča je za otroka lahko zelo travmatično, če otrok zaradi stiske in pomanjkanja beži v svoj svet, mi pa mu ta svet vzamemo in mu ne ponudimo ničesar v zameno. Kot bi vojaka brez zaščite in orožja poslali v hudo bitko in to v prvo bojno linijo.
Najprej je potrebno ugotoviti, zakaj otrok beži, ga nato krepiti in šele na to mu lahko naprave povsem vzamemo. Pri našem delu zelo pogosto opažamo, da ko se otrok energetsko okrepi, sam od sebe zmore dati telefon na stran, se je sposoben odreči igrici, se lažje drži dogovorov in neredko sam pride do zdrave meje. Mislim, da vsak otrok želi biti prisoten, uspešen, prizemljen, samo žal jih zelo veliko ne zmore niti ne ve kako.
Tehnologija je del našega vsakdana. Ne moremo se skriti pred njo, ne moremo je skriti pred otroci. Prelahko je dostopna. Če je ni doma, je pri prijatelju, v šoli, pri babici. Marsikateri mladostnik ima pri prijatelju skrito na skrivaj kupljeno tablico. In nenazadnje vedno kadar želi zbežati ostane knjiga ali strmenje v strop.
Starši pogosto mislijo, da je tehnologija slaba in povsem škodljiva, da se jo moramo bati. Pomen tehnologije lahko ponazorimo s primerom noža. Nož je lahko najbolj uporabno orodje, ki ga potrebujemo vsak dan, lahko pa se z njim tudi zelo poškodujemo. Ampak ne zaradi noža, ampak zaradi našega načina, namena in vzroka uporabe.
Več informacij na Platea.
- Telesni znaki kot posledica stresa in čustvovanja tekom epidemije - 20. 4. 2021
- Učne stiske pri otrocih in mladostnikih - 19. 4. 2021
- Stiske staršev in kaj lahko naredimo? - 19. 4. 2021
