Premik je generator čutenja

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše Andreja Semolič
Ste že kdaj razmišljali, da se pravzaprav vse živo nenehno premika? Da smo vpeti v nenehna odnosna razmerja premikanja.
Poglejmo s strani, ki nam postopno razjasni, kako sami ustvarjamo povezave in odnose prav skozi premike. Najprej teoretično ozadje, da boste kasneje lahkotneje poizkusili v predstavljeni praksi na drugačne načine, ki sledijo v naslednjih objavah.
Po kvantni fiziki je vsa materija, ki jo poznamo, pravzaprav energija. Ta energija obstaja kot vibracija. Mi kot ljudje smo v svoji esenci obstoječi v tej življenjski vibraciji, kjer se znajdemo v koherentnem ali nekoherentnem vibracijskem polju. Koherentnost je na splošno beseda, ki pojasnjuje medsebojno povezanost in soodvisnost. Pove tudi, koliko smo usklajeni v sebi in tudi koliko sta dve osebi medsebojno usklajeni. Življenje nas pravzaprav nenehno vabi v koherentno stanje.
Koherentnost vibracij je integralni del vibrirajočega sveta z vsemi koherentnimi (usklajenost, povezanost) in nekoherentnimi (neusklajenost, nepovezanost) vibracijami.
Naša telesa smo uglasili z receptorji, ki sprejemajo te vibracije, da jih vidimo, slišimo, vonjamo, čutimo, mislimo in zaznavamo materijo kot fizični svet.
Učenje in pomnenje bazira na naši sposobnosti ustvariti koherentne poti iz senzornih informacij.
Da razvijemo recimo vid in opcije dojemanja preko vida, uma in telesa, potrebujemo potegniti skupaj zapletene poti prostora, težnost, teksture, forme, barve, vse preko vibracijskih zaznav. To so tiste informacije, ki jih centralni živčni sistem vgrajuje, obdeluje. Govorimo o povezovanju leve in desne polovice in ustvarjenih krogotokov v možganih. Gre za ustvarjanje koherentnosti možganov. Le ta pa je determinirana preko koherentnosti srca.
Vibracijski tok pa se ustvarja skozi čutno zaznavno polje spremenjenega težišča telesne mase.
Težišče telesne mase pa se spremeni zgolj in samo preko že najmanjšega premika.
Najmanjši premik pomeni že vdih in izdih ali odpiranje in zapiranje vek, nošenje roke k ustom. Tudi, ko se popraskamo, se razmerja telesne mase spremenijo. To so premiki v telesnem polju. Premiki, kjer zgeneriramo več energije za akcije izven telesnega centra pa so vidni kot gibanje v prostoru iz enega mesta na drugega. Skozi celotno kinetično verigo se v tem primeru potisnemo naprej v prostoru.
Skozi najmanjše premike težišča telesne mase na več nivoji, se ustvarja tudi polje prostosti v sklepnih strukturah, ki so gradbeni del našega okostja in mišičnega sistema. Ta prostost v sklepih dovoljuje, da izrabimo genomsko dano biomehansko strukturo človeške vrste. Bolj, ko je izrabljena, več prostosti imamo in s tem tudi notranjega čutenja varnosti v nas samih, zaradi lastne zmožnosti.
Da v sebi zgeneriramo hoten premik, se srčne in možganske vibracije usklajujejo. Srčno in možgansko vibracijsko polje je v nenehni povezavi. Ko ustvarjamo količino prostosti v sebi, se v vibracijskem polju ustvarja harmonija, življenska strast, potešenost … Manj kot ustvarimo prostosti v sebi, slabša je uglašenost obeh. Vibracijsko polje delovanja pa prehaja v nekoherentno. Lahko rečemo tudi nepovezano ali neintegrirano. Srce in možgani s svojim energijskim potencialom kontinuirano vplivata drug na drugega skozi nam nevidno vibracijsko polje. Ga pa seveda vsi čutimo.
Preprost test je ta, da lahko vstanete. Zaprete oči in dvignite eno nogo. Kar zaznavate je porušeno ravnotežje in kar ob tem čutite je vibracijsko polje sinhroniziranja možganov in srca. Če bi ob tem mogli stopiti na stol, to polje občutite še malce bolj.
Ko je to polje koherentno, smo v naravnem čutenju varnosti, pripadnosti in miru. Čutimo harmonijo, kljub temu, da smo v porušenem ravnotežju in moramo nekaj početi, da ohranimo stabilen položaj. To nam je lahko pravzaprav igriv izziv, lahko pa v nas sproži marsikaj.
Kadar je prisoten strah, je naše vibracijsko polje inkoherentno. Takrat ne moremo sprejemati in čutimo pomanjkanje varnosti. Takšno naše vibracijsko polje inhibira našo naravno strast, zvedavost in rast v vseh pogledih. Ker čutimo strah od znotraj, nas pomirjanje od zunaj ne more opogumiti.
Rodimo se z odprtim vibracijskim poljem, ki je koherentno v nas samih in je odprto, da se povezuje z drugimi vibracijskimi polji. Za dojenčka je prvo, drugo vibracijsko polje, mamino stanje njenega vibracijskega polja. Kadar je koherentno, sta v harmonični vibraciji delovanja rasti in razvoja. Kadar je mamino stanje inkoherentno, se otrokovo polje navibrira na njeno stanje in se navezuje skozi njene vzorce delovanja. Ta povezava izključuje otrokovo izvorno vibracijo in inhibira igrivo vitalno samoučenje. Lahko preide v različna odvisna stanja, ki ne vključujejo samostojne pojavnosti otrokovega ustroja delovanja in ne prihaja do aktiviranega procesa samoučenja.
- Pedokinetika – pomen izkušenj, ki jih nabirata dojenček in starš skozi dnevno dinamiko - 28. 5. 2019
- Sesanje in duda – Da ali Ne? - 27. 5. 2019
- Premikanje dojenčka – joj, kaj pa glava? - 2. 3. 2018