Trebušni položaj pri dojenčku je pomemben
Trebušni položaj je z vidika gibalnega razvoja za dojenčke izjemno pomemben. Zato je pomembno, da že novorojenčke in male dojenčke starši obračajo tudi na trebušček in jim s tem omogočijo pravilen potek razvoja.
Ker je položaj na trebuščku za novorojenčke na začetku precej naporen, s trebušnim položajem ne pretiravamo. Bolje je, da dojenčka čez dan obrnemo na trebušček večkrat za par minutk, kot da ga obrnemo le enkrat na dan in potem vztrajamo predolgo. Ko dojenčka obrnemo v trebušni položaj, s tem dosežemo, da se začne odrivati z rokami od podlage. Sprva je tega odrivanja malo oziroma je minimalno. Ker dojenček tudi še nima dovolj moči in stabilnosti, da bi bili ti odrivi močnejši. Posledično tudi kontrola glave še ne more biti dovolj razvita. Sprva gre med odrivanjem od podlage le za minimalne dvige glave, ki pa z vedno večjo starostjo dojenčka postajajo vse večji in časovno daljši. S starostjo dojenčka se zmanjšuje tudi zakrčenost v okončinah in posledično pride tudi do nižjega položaja medenice in s tem do razbremenitve ramenskega obroča, rok in glave. Ker se medenica spusti nizko na podlago, se dojenček lažje odrine z rokami od podlage ter privzdigne in kontrolira glavo. Preko razvoja od novorojenčka do nekje tretjega meseca starosti mora preko odrivanja od podlage dojenček že zgraditi toliko mišične moči, stabilnosti in ravnotežja, da je zmožen brez težav zadržati položaj na trebuščku, tako da je oprt na komolce, podlahti in v sredinski poravnavi zadrži privzdignjeno glavo in zgornji del trupa. Med tem morajo biti noge sproščene in v širini medenice. Glava ne sme biti preveč iztegnjena nazaj, saj v tem primeru ni primerne mišične aktivnosti v trupu. Primerna mišična aktivnost v trupu pa je prav tako pomembna za kvaliteten trebušni položaj dojenčka. Če mišična aktivnost v trupu ni dovolj kvalitetna, potem je slabše kakovosti tudi opora na roke ali pa je sploh ni.
Običajno imajo dojenčki trebušni položaj radi, še posebej, ko se znajo sami obrniti na trebuh, večino časa potem preživijo v trebušnem položaju. Pri tistih dojenčkih, ki trebušnega položaja ne marajo, se velikokrat izkaže, da imajo težave z neusklajenim mišičnim tonusom, ki jim ne omogoča primerno kvalitetnega trebušnega položaja, saj jim je zaradi neusklajenosti mišic oziroma mišične aktivnosti le ta naporen. Zaradi tega se hitro utrudijo in se začnejo pritoževati.
Trebušni položaj pa ni pomemben le zaradi položaja kot takega. Iz trebuha se potem odvija naprej ves gibalni razvoj. In brez dobre opore na roke, stabilnosti in kvalitetne mišične aktivnosti v trupu ne moremo pričakovati ustreznega napredka. Opora na roke je ključnega pomena pri nadaljnjih fazah gibalnega razvoja. Brez opore na roke ni pivotiranja (obračanja na trebuščku levo in desno), ni odrivanja nazaj, ni položaja na vseh štirih, kobacanja. Tudi za samostojno usedanje je potrebna dobra opora na roke in odriv od podlage.
Skratka, kvaliteten trebušni položaj in kvalitetna opora na roke sta ključnega pomena za pravilen in kvaliteten gibalni razvoj dojenčka.
Sem pa tudi mama dvema navihancema, ki poskrbita, da mi nikoli ni dolgčas.
- Gibalni razvoj – kar dojenček pridobi, mu ostane za celo življenje - 21. 8. 2015
- Trebušni položaj pri dojenčku je pomemben - 14. 8. 2015
