Mamina čustvena zanka
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Vsebine, ki so ta teden pred vami, se bodo nanašale na mamino oziroma starševo dediščino in kako starš svoje lastne čustvene rane (nezavedno) predaja dalje. Ker veliko delam z mamicami, bom v vsebinah večkrat govorila MAMINA dediščina, čeprav enako velja tudi za očete, ki so enako pomembni pri vzgoji otrok. Tudi ti kdaj padeš ven in začneš kričati na otroka? Morda gre za tvojo čustveno zanko. Prvo vsebino ta teden namenjam temi Kaj je mamina čustvena zanka.
Kaj je čustvena zanka?
Čustvena zanka je dinamika med staršem in otrokom, kjer se starš zaradi svoje čustvene rane v določeni situaciji ni sposoben odzivati odraslo, temveč reagira s preživetveno strategijo (o čustveni zanki govori tudi Andreja Semolič v razvojnem konceptu pedokinetka).
Čustvena zanka na primeru
Otrok hoče vzeti nekaj s pulta in tišči in rine vate. Zrel in zavesten odziv (odziv iz Odraslega egostanja) bi bil, da mu postaviš mejo na prijazen in odločen način. Če je celo jutro otrok »tečen«, ti pa nisi najbolj razpoložena, je lahko ena takšna situacija povod za “vklop” tvoje čustvene zanke. Kadar otrokovo vedenje postane sprožilec ali trigger, ki pritisne na tvojo čustveno rano, boš vklopila svojo zanko. Konkretno to pomeni sledeče. Če otrokovo »teženje« doživljaš kot nekaj, kar posega v tvoj prostor in gre čez tvojo mejo, lahko čutiš nemoč. Morda si v otroštvu imela izkušnjo, da tvoje meje niso bile upoštevane, da je nekdo dnevno »vdiral« v tvoj prostor in te ni videl, potem je to tvoja čustvena rana iz otroštva.
Ker je rana povezana z bolečino, si se seveda ustrezno zaščitila. In sicer z eno od preživetvenih strategij. Preživetvenih strategij je več, za današnjo temo pa je dovolj, da jih razdelimo v dve skupini. Prva je napad, druga umik (obakrat pa gre za prekinitev stika). Če se vrnem na konflikt z otrokom, pa je lahko mamina reakcija na »teženje« otroka, ki v njej zbuja nemoč in jezo ta, da začne na otroka kričati, naj že enkrat neha, ali ga celo pošlje v sobo, udari, mu pove, da je nemogoč, siten, …To je torej mamin čustven izbruh v obliki napada.
Če še enkrat pogledamo potek dogajanja:
Otrokovo vedenje, ki je sprožilec pri mami -> mama se počuti ujeto, preplavljeno, nevideno, neupoštevano -> mama čuti nemoč in jezo -> reagira lahko s kričanjem, uporom, agresijo, pasivno agresijo.
Jutri nadaljujemo z vsebino, kjer bom govorila o tem, zakaj je pomembno, da prepoznaš v katere čustvene zanke se zapletaš? Kako mamina čustvena zanka ruši stik z otrokom? In zakaj mamina čustvena zanka rani otroka? Kje? V Odgovornem starševstvu.
Ana Bešter Bertoncelj
Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.
Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.
Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
Latest posts by Ana Bešter Bertoncelj (see all)
- Kaj pa če otrok hlipa, solz pa ni? Ali samo izsiljuje? - 20. 6. 2019
- Če je otrok nahranjen, previt in vse bp, potem ne bo hudega, če malo joka - 10. 6. 2019
- Jok in solze otroka - 20. 5. 2019